Kaj skriva 'zeleni dinozaver', ki je k nam prišel iz daljne Avstralije?

Si predstavljate, da med potepanjem po naravnem parku odkrijete dinozavra? Recimo brahiozavra, orjaškega rastlinojedca, ki je tehtal kar 30 ton in v višino meril 13 metrov? Verjetno bi mislili, da ste v ameriškem znanstvenofantastičnem filmu. Si sploh lahko predstavljate, kakšno znanstveno odkritje bi pomenila najdba živega dinozavra, ki velja za izumrlega že več kot 65 milijonov let? Senzacija brez primere.

No, nekaj podobnega se je pred slabimi 30 leti zgodilo v Avstraliji, le da David Noble, čuvaj Narodnega parka Wollemi, ki je le dobrih 100 kilometrov oddaljen od Sydneyja, med raziskovanjem težko dostopnega dela parka ni odkril živega dinozavra, pač pa živi fosil iglavca, ki ga je brahiozaver s svojim dolgim vratom v daljni prazgodovini najverjetneje malical. 

Namreč, Noble je med odkrivanjem opazil nepoznana in neobičajna drevesa, odlomil del veje in ga odnesel k nadrejenemu, če morda on ve, kaj bi to bilo. In takrat se je zgodba o neverjetnemu odkritju začela razpletati. "To je bila prava detektivska zgodba," navdušeno pripoveduje vodja ljubljanskega botaničnega vrta, doktor Jože Bavcon. K sreči so se kmalu po najdbi povezali različni avstralski strokovnjaki botaniki, ki so nato prišli skrivnosti do dna. Preiskali so vse registre rastlin, a brez uspeha. Nato so se lotili seznamov fosilnih ostankov in tam odkrili, da gre za neverjetno dragoceno najdbo in da je drevo v resnici živi fosil.

Volemija tako velja za botanično odkritje 20. stoletja. Kako ne, ko pa je rastlina veljala za izumrlo že več milijonov let. Pred 200 milijoni let, ko se je družina aravkarijevk (Araucariaceae), kamor novi rod spada, pojavila, naj bi bila širše razširjena na tedaj skupnem kontinentu južne poloble Gondwani. Le kdo bi si lahko misli, da ta sopotnica dinozavrov uspeva le dobrih 100 kilometrov od enega največjih mest na svetu?!

Lokacija rastišč močno varovana skrivnost

Ime je to izredno staro in zelo redko drevo dobilo po parku, kjer so zaenkrat našli edine živeče primerke, ter po njenem najditelju – Wollemia nobilis. Je iglavec, ki zraste zelo visoko, ima moške cvetove in ženska socvetja, v naravi - torej v soteski avstralskega Narodnega parka Wollemi – pa je trenutno zgolj okoli 100 odraslih primerkov, kar pomeni, da je njegov obstoj zelo ogrožen. Tako zaradi podnebnih sprememb, požarov in morebitnih drugih naravnih nesreč, kot tudi zaradi morebitnega človeškega pohlepa. Tako lokacije rastišča poznajo le redki, dostop do sotesk pa je praktično onemogočen oziroma je dosegljiv le s posebno opremo. 

Prvi poskusi zaščite volemije pred izumrtjem so bili usmerjeni predvsem v idejo, da bi posamezne primerke čim prej razširili na različna območja. Tako so sprva prodajali posamezne primerke, celo za neverjetnih 25.000 dolarjev, denar pa investirali v zaščito in obnovo rastlin. A to za ohranitev tako redke rastlinske vrste ni dovolj. 

Obisk presenečenja in sporočilo avstralskega botanika

Prva volemija je iz Avstralije na celino prispela leta 2004, ko je dunajski botanični vrt praznoval častitljivih 250 let. "To je bil dogodek leta. Drevo, ki so ga pripeljali na avstralski zastavi, so sprejeli, kot da gre za mis sveta," o prvi volemiji v Evropi pripoveduje Bavcon. Dve leti pozneje smo prvo volemijo dobili tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu. 

"Poleti 2017 je zaposlene v botaničnem vrtu pričakala vizitka, v njej pa napis, da lahko volemijo prestavijo mogoče malo bolj na sonce, pod napisom pa podpis Wyn Jones, botanik, ki mu je Noble prinesel pokazati najdeno vejo nepoznanega drevesa in eden od avtorjev prve knjige o tem neverjetnem odkritju. Takoj smo mu poslali elektronsko sporočilo in se nato z njim srečali na Bledu," o tem neverjetnem obisku pripoveduje Bavcon.

V strahu pred izumrtjem zaživel svetovni naravovarstveni projekt

Ko je Avstralijo pred dvema letoma pestila huda suša in so izbruhnili številni gozdni požari, so le-ti dosegli tudi območje narodnega parka, zato so se v Kraljevem botaničnem vrtu mesta Sydney odločili, da aktivirajo poseben načrt zaščite in obnove volemije. Tako je po skoraj 30 letih od njenega odkritja v Avstraliji Wollemia nobilis postala ena izmed rastlinskih vrst, ki je del prvega svetovnega naravovarstvenega projekta z imenom Wollemi pine mettacolection. In del tega izredno pomembnega projekta je tudi naša država. 

Botanični vrt v Sydneyju je namreč na osnovi referenc in znanja o naravovarstvu med 3700 botaničnimi vrtovi po svetu izbral 28 vrtov iz Evrope, 5 iz Avstralije in enega iz ZDA za sodelovanje v projektu, med izbranimi vrtovi pa je tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Načrtno so izbirali vrtove v zmernih klimatih, saj predvidevajo, da bi se lahko volemija v teh razmerah uspešno razširila. "Glede na klimatske spremembe bodo žal zmerni klimati kmalu ugodni za rast določenih vrst, ki sicer rastejo v toplejših krajih," pravi doktorica Blanka Ravnjak, botaničarka v ljubljanskem botaničnem vrtu.

Tako je po zelo dolgi poti, najprej iz Avstralije v Veliko Britanijo, kjer so drevesa morala prestati obvezno karanteno, nato pa julija z Otoka v Ljubljano, pripotovalo šest mladih dreves volemije štirih različnih genotipov. "Za eno diplomsko nalogo papirjev smo morali izpolniti, da smo lahko dobili rastline," pravi vodja botaničnega vrta. Osrednja ideja projekta Wollemi pine mettacolection je razširiti volemije po svetu in z opazovanjem ter proučevanjem njene rasti ugotoviti, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem okolju bi bilo zanjo najboljše rastišče. 

Večletni projekt spremljanja in izmenjave podatkov

V ljubljanskem botaničnem vrtu imajo tako nove 'prebivalke', ki jih redno opazujejo in izvajajo različne meritve. Podatke o rastlini in rastišču bo vsak izmed izbranih botaničnih vrtov zbiral več let v posebnih podatkovnih bazah, prav tako bodo svoje ugotovitve med vrtovi izmenjevali. 

Zaenkrat bodo volemije pri nas prezimile v zaprtem prostoru, saj so vendarle prišle iz avstralskega tropskega gozda, zato bi lahko bila zimska klima, vsaj zdaj, ko so drevesa še mlada, zanje preostra, a bodo najverjetneje prihodnje leto kakšno od dreves čez zimo pustili zunaj, da bodo videli, kako se bo prilagodilo na hladne zimske razmere. 

Vsi, ki bi si volemije radi ogledali, jih boste lahko v zimskih dneh opazovali skozi steklo rastlinjaka, obljubljajo v ljubljanskem botaničnem vrtu. Spomladi, ko bo spet topleje, pa bodo volemije prestavili ven.