Slovenka, osebna asistentka zvezdnikov: Priscilla Presley želi obiskati Slovenijo

Romana, povej, kaj sploh je tvoje delo?

To delo, ki ga opravljam, sem začela v Franciji na Azurni obali, na filmskem festivalu v Cannesu. Seveda sem opravila kar nekaj testov in licenc, da sem sploh lahko začela opravljati to poslanstvo. Začetki so bili, da sem vzela avto, S class mercedesa (čisto novega), in sem morala znano osebo prepeljati od točke A do točke B. Še dobro, da sem prej več kot 15 let hodila na Azurno obalo in sem jo poznala zelo dobro. Res ni bilo nobenega problema. No, potem pa se je začelo. Že takoj, čisto prva stranka, je bila Nicole Kidman. To mi je bilo noro, top. Sicer je bila Nicole tam samo dva dni, ampak je bila simpatična, uspeli sva navezati nek stik. To je bilo moje prvo delo na canskem filmskem festivalu. To, da slavne vozim od točke A do točke B, zdaj delam že devet let. Zadnjih nekaj let, ko so me v podjetju, s katerim sodelujem, že dodobra spoznali, pa delam še veliko več stvari. Zdaj sem vseskozi z znano osebo in ta oseba na koncu ne potrebuje niti asistenta, ker sem tam jaz, da pomagam in urejam stvari. Ko se odloči, da bi nekam šel/šla, to uredim. Če nočejo na kakšno prireditev, ki jo imajo planirano, jo odpovem in jih peljem tja, kamor hočejo. Če želijo na večerjo, izberem restavracijo. Na koncu sem šofer in asistent, od prvega do zadnjega dne vse. Nekakšen osebni organizator vsega skupaj v času canskega filmskega festivala.

Povedala si, da to delaš že devet let in da je bila prva Nicole Kidman. Se tega sploh navadiš?

Ja, v bistvu mi je bilo na začetku čudno oziroma sem bila malo v zadregi, danes mi je pa že čisto vseeno, kdo pride. Tudi če pride Brad Pitt! Okej, Brada še nisem imela, ampak tudi če pride on, bo super.

Je bil kakšen zvezdnik, ki si si ga po tiho želela spoznati?

Jaz sem imela željo spoznati ravno Nicole Kidman.

In prav ona je bila prva!

Ja! Ravno ona je bila prva. Zdaj pa si želim, da bi se v moj avto usedla Sharon Stone. Morala bi jo imeti že lani, a sva se potem zgrešili, ker sem jaz ravno odhajala, ona pa je kasneje prišla in svoje bivanje podaljšala, ko je bilo že vsega konec. Letos pa sva bili zelo blizu na eni zabavi, ampak čakam, da bo, upam, kmalu prišla k meni v avto.

Kdo so velika imena, ki si jih imela v svojem avtomobilu?

Bila je Priscilla Presley, potem Madonna, Lenny Kravitz, Leonardo Di Caprio. Leonardo, Madonna in Lenny so bili v St. Tropezu, ker je imel Leonardo gala prireditev za svojo okoljevarstveno fundacijo. Tam so bili vsi trije zvezdniki, jaz pa sem bila zadolžena za Madonno. Moram priznati, da je bila kar naporna. Potem je bil z menoj Pedro Almodovar. Sodelovala sva ves teden. To je bilo noro, on je izjemno simpatičen. Potem je bil letos še Jeremy Strong. Potem sta bila Abigale Breslin in Matt Damon. Bili so tudi režiserji in različni francoski igralci.

Omenila si, da je bila Madonna naporna, da ti ni bila najbolj simpatična ...

Povedali so mi že prej, kakšna je. Njena ekipa, ki postavlja odrsko zakulisje, me je opozorila: 'Samo da ti povemo, ona je zelo naporna.'

V smislu zahtev?

Ja, v smislu zahtev ali pa se samo namrdne. Primer recimo, da v baru naroči kokakolo, jo prinesejo, potem pa reče, da tega ne bo in naj ji prinesejo kavo. Zelo je ukazovalna in "težka". Ravno takrat je kupila hišo v St. Tropezu in jo opremljala, pa je celo mene za nekaj nasvetov prosila. Spomnim se, da sva šli nakupovat in da sva skupaj izbrali neko ogledalo za v hišo. Čeprav velja za zahtevno, je bila do mene sicer okej. Ampak jaz imam do teh ljudi distanco, to je moja služba. Če želi pristopiti, narediti korak bližje, prav, sicer pa tudi prav. Kakor kdo. Do mene je bila okej, do drugih pa ... Celo razdejanje!

Kdo ti je bil simpatičen, kdo te je karakterno navdušil?

Karakterno me je letos navdušil Jeremy Strong, ker je izjemno topel človek. Prišel je z ženo in sta bila ves čas skupaj. Ko sta se z ženo pogovarjala, kaj naj on obleče za rdečo preprogo, je za mnenje vprašal tudi mene. Spoznala sem tudi ženino družino in na koncu smo bili zelo povezani. Letos mi je bila zelo všeč tudi Priscilla Presley. Na začetku je bila sicer zelo zadržana, potem smo bili pa skoraj družina. Nenehno smo bili skupaj, hodili smo na kosila. Letos je celo odpovedala kosilo z Almodovarjem in mene prosila, če jih lahko peljem nekam na ribe.

Z njo sem še vedno v stikih in pravi, da bi zelo rada obiskala Slovenijo in Hrvaško. Njena asistentka me je prosila, če bom lahko pripravila kakšen načrt potovanja tu pri nas. Na koncu je dodala 'Mi smo družina, te bom kontaktirala'. Sem rekla, naj povedo, kaj si želijo in da bom z veseljem organizirala.

Kakšna je Priscilla?

Na začetku sicer zelo zadržana, potem pa mi je kmalu povedala, da se z menoj dobro počuti. Kar meni kot nekomu, ki tam skrbi zanjo, veliko pomeni. Ko je šla na rdečo preprogo, bi morala upoštevati protokol. To pomeni, da se mora tja in nazaj pripeljati z uradnim avtomobilom. A je povedala, da bi se raje peljala z menoj. Nekako sva na koncu uredili, da je šla tja z uradnim avtomobilom, nazaj pa z menoj. Z njenim varnostnikom sva bila na vezi in sva se nekako znašla. Potem je tudi Priscila dala za mene veliko pohvalo in, ko bo spet prišla, če bo prišla, želi imeti mene. To je zelo dobro.

Če bi res prišla v Slovenijo, na Hrvaško, kaj bi ji pokazala?

Pokazala bi ji naše lepote – Ljubljano, Bled, Postojnsko jamo. Sicer bi se z njo posvetovala, ker tudi ne hodi toliko, ne more, je le stara 77 let. Videti je res vrhunsko, ampak tudi po duši vidim, da je taka, kot bi bila stara štirideset, samo malo težje hodi. Tako da bi ji prej priporočala morje in podobno. Potem pa recimo Hrvaško in otoke, ker o njih je že prej slišala. Tudi za Slovenijo mi je rekla, da je že slišala, jaz pa sem jo opisala kot zeleno in čisto. Tako da sem našo državico zelo spromovirala.

Lepo je slišati, ko že poznajo Slovenijo ...

Ja, vidim, da čedalje bolj. Ko sem jaz to začela delati, niti Francozi niso poznali Slovenije. 'Slovenija, aha, Rusija?' Američani enako, sploh niso znali izgovoriti Slovenija. Zdaj pa vedno več tega. Je kar fino, se dobro počutiš, da nisi v eni državi, ki nihče ne ve za njo.

Predstavljam si, da imaš veliko zgodb z zadnjega sedeža. Ali je kakšna taka, ki se ti je vtisnila v spomin?

Ja, je. Zdaj, ne bom povedala, kdo, kaj in kako, ampak bilo je tako. Ko smo odšli z ene zabave, smo šli domov. 'Ne, ne gremo zdaj mi v hotel, se še kaj dogaja.' Na koncu smo zabavo naredili kar v avtu, v kombiju, bilo nas je šest. Imeli smo žurko, malo smo stali, malo smo se peljali. V glavnem, bilo je vse na glavo, vse je bilo polito, kadilo se je tudi notri. Jaz nisem spala tisto noč, sem šla raje uredit avto in še do danes nihče ne ve, kaj se je tam notri dogajalo. Uredila sem in pošpricala. V Franciji imajo tako, da imaš tam, ko sesaš, ponekod zraven aparat, ki ti še parfumira. Imaš različne vonje. Tja sem šla in ga tako sčistila in naparfumirala, da še danes nihče ne ve, kaj se je dogajalo. (smeh)

Rekla si, da jih voziš povsod, da imajo želje, da ti poveš, kam jesti, na ogled. Kakšne želje imajo, so to bolj bizarne?

Ne, sploh ne. Nikoli ni bilo nič bizarnega ali posebnega. Oni samo rečejo: 'Jem zelenjavo, kje mi priporočaš, da jem zelenjavo.' Ali pa, kje se je dobro meso, žar, ribe. Večinoma pa si želijo rib. Imam pa nekaj restavracij, ki jih potem priporočam, tudi sama jih pokličem in uredimo. Ne povem, kdo pride, ampak me že toliko poznajo, da vedo, da bom pripeljala nekoga pomembnega. Rečem samo, da ko bomo prišli, eno lepo mizico, toliko nas bo in je to to.

Ti si z njimi pet, šest dni, kajne?

Ja, lahko pa sem, se je že zgodilo, da sem od prvega dne do zadnjega, se pravi dvanajst dni. Če je pa štiri, pet dni, pa imam dve osebi na festival.

Koliko hitro se sprostijo? Vsak človek je drugačen ...

Kakšni se sploh ne. Tudi to se je že zgodilo. Ampak je bil res tisti nivo: samo posel, telefoni in sestanki. Sicer pa se precej sprostijo že po enem dnevu. Kar zaupajo, moram reči. Hitro vidijo, da so v dobrih rokah in da bo vse okej. Zelo so v redu. Zgodilo se mi je že, sploh v zadnjih letih, da mi moške stranke ne dovolijo, da jim odpiram vrata avtomobila, kar je sicer tudi naše delo. 'Ti si tudi ženska, ti si madam, ne mi odpirati,' pravijo, kar je tudi lepo.

Potem niso tako vzvišeni.

Ne, potem tudi, ko so zabave, ko malo popijejo, se še bolj sprostijo, seveda.

Koliko pa te vabijo na te zabave ali dogodke, kamor jih voziš? Te povabijo ali jih ti čakaš zunaj?

Me kar vzamejo s sabo, sicer nisem potem vedno tam, ker prej odidem, ker se morem pripraviti za odhod. Da prav parkiram, da naštudiram, kje in kako. Vedno sem v dogovoru z njihovim varnostnikom. Vedno mi pove 'Poglej, tukaj bomo ven prišli', da vem, kje moram čakati. Vedno se uskladiva tudi časovno, da se nič ne čaka. Bog ne daj, da se kaj čaka, ker je potem že polno paparacev.

Tudi to sem želela vprašati, ti moraš voziti mimo vseh paparacev in ljudi ...

Ja, vse.

Koliko pa je to neprijetno? Bliskavice predvsem zate, ki voziš ...

To se mi je prvič zgodilo letos. Prosili so me, da grem po eno zvezdnico na letališče. Ne bom povedala, katera je bila. Ampak so mi dali vedeti, da je prišla sama s komercialnim letom, brez asistenta, brez varnostnika. Od nje sem dobila SMS, kje me čaka in sem ji povedala, kje sem, kakšna sem. Po navadi me prepoznajo po rdečih laseh, ker je to tam res redkost. Ko sva se našli, sem od daleč videla, da naju čaka veliko paparacev. To je bila norišnica. Imela je majhno prtljago, ker je prišla samo za dva dni. Najprej so ji pomagali fantje z letališča, potem pa sem jim rekla, da je vse okej, da bom jaz poskrbela. Enega mladega fanta sem videla, da se je zgubljal, ni vedel, kaj bi, ker je bilo toliko paparacev. Midve pa sva se spogledali in v tistem je eden od paparacev skočil name, me pohodil, takrat sem se obrnila in ga ustavila. Njo sem vprašala, če greva in je prosila, če lahko čim prej. Vprašala sem jo, ali jo lahko primem pod roko, in sva šli proti avtu. Paparaci so ves čas okoli, samo delalo je 'ck ck ck ck'. Ko sem jo pospremila v avto, je do mene stopil ravno tisti paparac, ki me je prej pohodil in se mi opravičil. Sem se zahvalila, potem pa me je vprašal, če mu lahko uredim njen avtogram. Sem ga hitro ustavila, da je to neprimerno in sva se odpeljali. Ona se mi je potem zahvaljevala in me naslednji dan povabila še na kavo oziroma zajtrk.

Si ne predstavljamo, kajne? Vsi vidimo samo od daleč, kako je s temi paparaci ...

Grozno je, tudi jaz kaj takega še nisem doživela.

Glede na to, da si to prvič doživela, se ti zdi, da so malo bolj zagrizeni, malo bolj nori, ker je bil covid-19 in se je zdaj sprostilo.

Ja, mislim, da ja. Vsi potrebujejo neke nove informacije, to je njihova služba, delo. Hočejo takoj izvedeti prve informacije. To je res noro. Ko sta bila DiCaprio in Madonna, tega ni bilo, ker paparaci do tja niso prišli. Ko sem bila z Madonno, enega paparaca nisem videla.

Upam, da tega ne doživiš več. (smeh) Povej, s kom ohranjaš stik in ali je to nekaj, kar se lahko zgodi, ali je to čisto nemogoče.

Ja, ohranjam stik. Lani sem spoznala Abigail Breslin, ko je bila premiera filma Still Water. Z njo sva na vezi, si velikokrat piševa. Pisala mi je za novo leto, javila mi je, ko se je zaročila. Pa še nekaj jih je. Še z dvema se slišimo trikrat na leto za praznike. Zgodi se tudi, da oni meni prvi pišejo ...

Aha, da ne bi ti imela občutka, da samo ti pišeš ...

Ja, vedno prepustim. Vedno tudi z distanco vzamem vse te odnose.

Si s kom sodelovala že večkrat, da ste postali že 'stari prijatelji'?

Sem. Tudi iz podjetja, s katerim sodelujem, ki se sicer nikjer ne oglašuje, vsako leto, ko se konča festival, vedno pridejo do mene in povedo, kdo se jim je zahvalil. In vedno znova me prosijo, če sem lahko spet z njimi. (smeh) Zdaj smo že kar utečena ekipa.

Pa je to veliko podjetje? Koliko je recimo takšnih kot si ti?

Takšnih kot sem jaz, ni veliko. Mene kličejo 'super woman' (superženska, op. a.), ker izpeljem stvari, ki so v začetku misija nemogoče! Imamo pa za festival primere, ko jih najamemo malo več, da nam pomagajo. Tudi mi dobimo desno roko, če potrebujemo pomoč, še kakšen avto. Če bi ga potrebovala, pokličem in to je to. Sicer pa nas je samo nekaj, da delamo celoten servis. Ker v tem poslu moraš imeti trezno glavo in profesionalen odnos. Ne moreš si privoščiti napak!

S čim pa se sicer ukvarjaš ali je to edino, kar delaš in se s tem lahko preživljaš in dobro živiš?

Ne, to ne. To je za dušo. Sicer pa se ukvarjam s turizmom.

Tudi tam, v Franciji?

Ja, pred pandemijo ... Tudi kakšno poroko naredimo in dogodek, ampak v butični izvedbi. V bistvu pa že od nekdaj delam bolj s tujci, da tujce pripeljem – Slovenija, Hrvaška, Italija, Francija. Te štiri države res obvladam in vem, kam jih peljati, da je na nivoju.

Še česa nisva povedali?

Veliko bi se lahko govorilo, zgodb je res toliko ... (smeh)

Bo kdaj nastala knjiga?

Ja, mogoče tudi, sem že razmišljala. Ravno letos sva govorili s Priscillo. Malo mi je razlagala o sebi in je rekla 'A veš, jaz bom knjigo napisala.' In sem ji rekla: 'Jaz tudi razmišljam, da bi jo'. Pa je rekla 'Dobro, potem si lahko pomagava in narediva film.' Pa sva se hecali, kaj če bi igrali v drugem filmu. Zakaj pa ne. Veliko je tega. Pred leti sem imela malo krize in sem se lotila, malo že napisala, ko pa bo spet čas, pa .... Ja, bomo videli.