Zlata manija na vrhuncu: zakaj zlato ni garancija za dobiček?

Kot ocenjuje upravljavec premoženja iz Optimtraderja Simon Skubin, je od septembra naprej dogajanje na trgu zlata mogoče šlo malo predaleč: "Trenutno vse skupaj spominja na neko manijo, na špekulativni balonček. Sam sem kljub temu, da sem imel kar nekaj časa skoraj trideset odstotkov portfelja, izpostavljenega proizvajalcem zlata in srebra, izpostavljenost močno znižal, saj bi po mojem mnenju znalo priti do popravka. Očitno sem se zmotil, ker je v zadnjem mesecu prišlo do ogromnih skokov zlata." To pripisuje predvsem strategiji razvrednotenja valut: "Številni so se začeli zavedati, da ob vsakih težavah bodo centralne banke začele tiskati denar, tako da se nekako že pripravljajo na to."

Kot pojasnjuje Skubin, se je strma rast zlata od leta 2022 začela predvsem, odkar se je zaplenilo rusko premoženje: "Centralne banke držav v razvoju so takrat začele vedno več investirati v fizično zlato, predvsem kitajska centralna banka. Ko pa je začel padati dolar, so se zbudili tudi zahodni vlagatelji in celo kriptoigralci: Nekako se zdi, kot da so mogoče kriptoigralci spoznali, da zna biti zlato dobro varovanje pred potencialnimi težavami v nadaljevanju." 

Ali res velja, da nam zlati sijaj zagotavlja ohranjanje vrednosti denarja in da z zlatom ne moremo pridelati izgube ali je to mit? Čeprav velja zlato za varno naložbo, je tudi z njim mogoče ustvariti izgubo, saj se njegova vrednost spreminja. Če pogledamo v preteklost, lahko vidimo, da so bila obdobja, ko je cena zlata močno rasla, pa tudi leta, ko je bilo zlato precej manj privlačno. Tako kot pri večini drugih naložb. "Trg zlata je lahko zelo spremenljiv, nihanja cen so lahko velika v relativno kratkem času. Vlagatelj, ki je kupil zlato okrog leta 1980, je moral čakati več kot 25 let, da je vrednost spet dosegla enako raven. Podobno je tudi po vrhu leta 2012 trajalo skoraj desetletje, da je zlato prišlo nazaj na raven iz leta 2012," ponazori svetovalka za osebne finance Kaja Šolinc.

Zlato velja za relativno varno in stabilno naložbo, saj ima dolgo zgodovino uporabe kot hranilec vrednosti. Tako kot nepremičnine je tudi zlato oprijemljivo sredstvo. Vrednost zlata je relativno stabilna zaradi njegove priljubljenosti in uporabe zlata kot hranilca vrednosti.

"Pogosto je zlato videno kot naložba, ki dolgoročno ščiti pred inflacijo. Ko cene dobrin rastejo, temu trendu lahko sledi tudi cena zlata. Vendar pa to ne drži vedno," opozarja Šolinčeva. V obdobjih visoke inflacije se njegova vrednost ne povečuje nujno v enaki meri. Primer je obdobje 2021–2022, ko je bila inflacija visoka, vrednost zlata pa je kljub temu upadala. Nasprotno pa je v letih 2023–2024, ko se je inflacija začela umirjati, cena zlata znova zrasla. V nasprotju s splošnim prepričanjem zlato kaže le šibko korelacijo z inflacijo, ponazarja.

Tako kot pri drugih naložbah, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, je tudi cena zlata odvisna od razmerja med ponudbo in povpraševanjem. Če se na trgu pojavi presežek ponudbe, povpraševanje pa ne sledi v enaki meri, cena zlata pade. Nasprotno pa v obdobjih, ko povpraševanje po zlatu narašča, medtem ko se količina razpoložljivega zlata ne povečuje, cena praviloma raste. Na gibanje cene v določeni meri vpliva tudi višina proizvodnje zlata, našteva.

"Ko pride do padcev na kapitalskih trgih, se vlagatelji pogosto zatekajo k zlatu, saj zlato v takšnih obdobjih običajno ohranja svojo vrednost. Zlato velja za varno zatočišče, ko so razmere na finančnih trgih nepredvidljive, a kljub temu ni imuno na nihanja. Cena zlata je lahko zelo spremenljiva," opozarja. V splošnem velja, da ko cene delnic rastejo, cena zlata pogosto upada, in obratno. V obdobjih negotovosti se povpraševanje po zlatu poveča, kar lahko začasno dvigne njegovo ceno. Vendar pa to ne velja vedno. Obstajajo obdobja, ko se delnice in zlato gibljejo v enako smer. Čeprav se lahko vlagatelji zatekajo v zlato takrat, ko so razmere na trgu nepredvidljive, pa se lahko dogaja tudi, da vlagatelji zlato prodajajo skupaj z ostalimi surovinami in to pomeni, da takrat, še vedno v nestanovitnih razmerah in pretresih na trgih, vrednost zlata pada. Cena zlata pogosto sledi širšim indeksom surovin in zato ne odstopa bistveno od gibanj na celotnem trgu surovin, razlaga.

"Tako kot pri drugih vrstah naložb tudi pri zlatu torej ni garancije, da bo v obdobju, ko ga ima posameznik v lasti, njegova vrednost rasla. Pri spremljanju napovedi o gibanju cene zlata se je treba zavedati, da nihče nima kristalne krogle in da so lahko napovedi gibanja cene zlata napačne," meni.

Cena zlata je izražena v ameriških dolarjih, zato ima gibanje dolarja dolgoročen vpliv na ceno zlata. Močan dolar pomeni, da je zlato dražje za kupce, ki kupujejo v drugih valutah, kar lahko zmanjša povpraševanje in privede do padca cene zlata. Nasprotno pa šibek dolar zlato naredi bolj dostopno mednarodnim vlagateljem, kar pogosto spodbuja večje povpraševanje in posledično kratkoročno rast njegove cene, izpostavlja Šolinčeva.

V obdobjih gospodarske ali politične negotovosti posamezniki kupujejo več zlata, kar povečuje povpraševanje in posledično dviguje njegovo ceno. Povezava med zlatom in ameriškimi državnimi obveznicami je obratna: ko donosnost ameriških obveznic upade, cena zlata običajno zraste. Nasprotno pa višji realni donosi na ameriške obveznice zmanjšajo zanimanje za zlato, ker vlagatelji sredstva raje preusmerijo v donosnejše, a še vedno varne državne papirje, pojasnjuje Šolinčeva.

Vlagatelji praviloma ustvarjajo donose na dva načina, z rastjo vrednosti naložbe ter z izplačili dividend ali obresti, ki jih posamezna naložba prinaša. Pri zlatu pa obstaja le en vir donosa, rast njegove cene. Zlato ne prinaša dividend ali obresti, izpostavi.

Pri nakupu zlata na vrhuncu cene je pomembno razumeti, da je zelo težko napovedati, kdaj je zlato dejansko doseglo svoj vrh, kot velja tudi za druge vrste naložb. Včasih vlagatelji menijo, da je cena že na najvišji točki, pa se trend nadaljuje in zlato še naprej raste. Nasprotno pa se lahko zgodi, da pričakujejo nadaljnjo rast, a se trg hitro obrne navzdol. Gibanje cene zlata je odvisno od številnih dejavnikov, zato je časovno ugibanje pri nakupih in prodajah pogosto neučinkovito in tvegano, meni Šolinčeva.

Tudi višina obrestnih mer vpliva na ceno zlata. Ko obrestne mere rastejo, zlato postane manj privlačno, saj za razliko od drugih vrst naložb ne prinaša dividend ali obresti. Posledično se povpraševanje po zlatu zmanjša, kar pogosto vodi v padanje cene zlata. Nasprotno pa v obdobjih nizkih obrestnih mer zlato znova pridobi na privlačnosti, saj vlagatelji v njem iščejo alternativo manj donosnim naložbam. Kdor želi razumeti ali predvideti gibanje cene zlata, bi moral med drugim pozorno spremljati trg obrestnih mer in napovedi centralnih bank, saj ti dejavniki pogosto narekujejo smer trga, svetuje Šolinčeva.

V zadnjem času se je pokazalo, da se je zlato začelo oddaljevati od svojih tradicionalnih korelacij z realnimi obrestnimi merami in ameriškim dolarjem. To pomeni, da se njegova cena ne giblje več vedno v skladu z običajnimi tržnimi pričakovanji, kar vlagateljem otežuje napovedovanje prihodnjih gibanj.

Kakšna je trenutna situacija? "Trenutno so obrestne mere še na visokih nivojih. Naslednje leto se bo zamenjal guverner Feda, ki bo verjetno veliko bolj po meri Donalda Trumpa. To pa zna še podžgati tako delniške trge kot plemenite kovine, vse z izjemo dolarja," ocenjuje Skubin. A Američani bodo morali paziti na donosnosti svojih obveznic: "Se pravi, če v nekem trenutku te zadeve preveč znižaš, v bistvu pade zaupanje v valuto. In zakaj bi nekdo potem držal tvoje obveznice, če lahko pade tvoja valuta 10 do 15 % v enem letu?"  ZDA mora to uravnotežiti, ker če bo padlo to zaupanje, to ne bo več prva država sveta, opozarja: "Potem to bolj spominja na kakšno Brazilijo ali pa Turčijo. Tako da jaz nisem prepričan, če je to, kako poskuša Trumpova administracija vplivati na Fed, dolgoročno dobro."

Zlato je običajno dobra izbira za vlagatelje, ki želijo zavarovati svoje premoženje, se zaščititi pred inflacijo in diverzificirati svoj portfelj, s čimer zmanjšujejo skupno tveganje. Zlato praviloma ni naložba, ki bo drastično povečala donosnost posameznikovega portfelja, lahko pa pripomore k bolj uravnoteženemu portfelju, meni Šolinčeva.

Tako kot pri vseh drugih naložbah tudi cena zlata niha. Pri zlatu je bilo več daljših obdobij upadanja, ko je bilo treba za pozitiven donos čakati več let. Pogosto vlagatelji vstopijo v naložbo v zlato takrat, ko je zlato na vrhuncu cene, in nato dolgo čakajo na okrevanje. Na primer tisti, ki so zlato kupili leta 1980, so na rast vrednosti zlata čakali 27 let, medtem ko je pomembno razumeti, da je čas prodaje ključen, a tudi težko napovedljiv.

Pri razumevanju rasti cene zlata je treba upoštevati tudi vlogo centralnih bank, ki v zadnjih letih kupujejo velike količine zlata, še posebno v državah v razvoju. Eden od razlogov za to je prizadevanje, da bi se zmanjšala odvisnost od ameriškega dolarja in drugih valut, denominiranih v dolarjih. S temi nakupi centralne banke povečujejo povpraševanje po zlatu, kar pomembno vpliva na njegovo ceno in gibanje na svetovnih trgih.

Čeprav je vrednost zlata trenutno na najvišjih ravneh doslej, velja spomniti, da zlato v zadnjih sto letih ni prinašalo visokih dolgoročnih donosov. Zato je v sedanjih razmerah, ko se cene gibljejo blizu zgodovinskih rekordov, potrebna dodatna previdnost, ocenjuje Šolinčeva.

Kot sicer meni Skubin, bi ta trenutek vseeno znalo priti do popravka. Novim vlagateljem tako ta trenutek priporoča, da če želite vstopiti v zlato, se mogoče splača počakati, če pride do kakšne potencialne korekcije.

Če pa korekcije ne bo, je treba na vstop pogledati z vidika, kakšen je še potencial za rast ali mogoče za padec navzdol. Kot svetuje, je pametna strategija vstopa po delih. Za začetek z nekim manjšim delom, in če začne cena padati, potem še dodajaš, če pa slučajno raste, postopoma dodajaš in tako znižaš povprečno ceno: "Ne bi pa svetoval, da bi nekdo v tem trenutku šel v zlato z vsem, kar ima. Če ima nekdo 100.000 evrov in da bi se odločil, da bo 100.000 evrov direktno dal v zlato. To po mojem ni najbolj pametno v tem trenutku. Lahko pa ravna tako, da se zdaj vloži ena tretjina ali ena četrtina in se počaka, da se vidi, kaj se zgodi. "Kot dodaja, je pri takih zadevah pomembno, da če se odločiš za strategijo, da ji potem dejansko tudi slediš.

Vlaganje v zlato je mogoče na različne načine. Najbolj poznani so nakup zlatih palic, kovancev ali nakita, pri čemer vlagatelj zlato dejansko fizično poseduje. Druga, vse bolj priljubljena možnost so borzno trgovani skladi (ETF-i) ali delnice podjetij, ki se ukvarjajo z rudarjenjem zlata. Zlato je mogoče kupiti tudi preko vzajemnih skladov, terminskih pogodb, izvedenih finančnih instrumentov.

Kot svetuje Šolinčeva, je najlažji način za vlaganje v zlato preko kapitalskih trgov, predvsem preko borzno trgovanih skladov (ETF-jev), ki vlagajo v zlato: Ta način je enostavnejši, bolj likviden in stroškovno učinkovitejši od nakupa fizičnega zlata v obliki palic ali kovancev.

Pri vlaganju v zlato ima pomembno vlogo tudi psihologija vlagateljev. V obdobjih negotovosti, kriz in strahu se ljudje pogosto zatekajo k zlatu.

Nakup zlata v fizični obliki ima poleg prednosti tudi svoje slabosti. Med glavnimi so stroški shranjevanja zlata in stroški provizije ob nakupu in prodaji, našteva.

Izbira načina nakupa zlata je odvisna tudi od cilja, ki ga želi posameznik z naložbo doseči. Če je namen zlato imeti kot zavarovanje v času kriz ali nestabilnih razmer, na primer v obdobjih vojne ali gospodarskih pretresov, je fizično zlato pogosto primernejša izbira, svetuje Šolinčeva.

"Če bomo dosegli celo 5000, 6000 ali celo 7000 dolarjev za unčo, me to sploh ne bi presenetilo. Vprašanje je samo, če si to lahko zahodni svet privošči. To bi pomenilo, da je zaupanje v vrednost valute povsem padlo in konec koncev tudi v obvezniški trg, tako da je to že malo strašljivo," ocenjuje Skubin. Zato svetuje, da je neko izpostavljenost plemenitim kovinam v portfelju dobro imeti, ne glede na to, kaj se bo zgodilo: "Glede na trende bi bilo skoraj neodgovorno za dolgoročne portfelje, da nisi vsaj malo izpostavljen plemenitim kovinam," sklene Skubin.