23. julij: Nabiranje novih moči
Trenutno stanje v baznem taboru je – počitek. Ker zjutraj ni sijalo sonce, se je končno dalo spati malo dlje baznem taboru zjutraj ni sijalo sonce in končno se je dalo spati malo dlje (sicer je že ob sedmih v šotoru prava sauna). Tako smo, po umivanju v potoku, zajtrkovali šele ob desetih. In Tomaž je kuharje naučil speči prave palačinke.
Trenutno stanje pa je takšno: Anda in Nataša sta šli nabirat rožce in kamne, Aleš se je povzpel na sosednji hrib, tudi fotografirat kakšen detajl stene, če se bo megla malo dvignila. Stipe v računalnik piše neki scenarij.
Tomaž pleza po balvanu, nad glavami kuharjev, pa nad kurami, nad zaboji s hrano – če pade ... Aja, saj on nikoli ne pade! Jaz pa zbiram navdih za pisanje daljšega prispevka, hkrati pa se mučim s pošiljanjem filmov iz aklimatizacije, ki jih je Tomaž posnel s fotoaparatom in so res avtentični.
Kako nastajajo Tomaževi brihtoli?
Na recept vzameš zjutraj in zvečer po en brihtol. Kako to zgleda? Vzameš kamenček, primerne velikosti, ga prisloniš na zid in ga v čeuček utiraš (beri: narahlo butaš) toliko časa, da se utre. Potem pa kar sami ven letijo.
Ob tem spoznaš, koliko modrosti se skriva v teh majhnih kamenčkih... (beri: koliko modrosti se skriva v tebi, spoznaš šele, ko nekaj narediš sam zase). Z drugimi besedami Pomagaj si sam, in bog ti bom pomagal.
P.S: Če ne prime, vzemi dva ruska brihtola. To je: dva večja kamna v čeu zjutraj in zvečer. Prvi znak, da brihotoli nastajajo, bo rahlo boleč (morda otečen) čeuček ...
(po Kocjanu zapisala Maja)
Zakaj je Tomaž Kocjan?
Dolžna sem razlago, zakaj Tomažu Humarju pravimo Kocjan. Kot prvo - tako se sam najraje imenuje (v obdobju Daulagirija je bil Gozdi Joža). Ker pa je Tomaž pač nalezljiv, je zdaj Kocjan še Aleš... Resnica gre pa takole. Pri Kocjanu se po domače reče domačiji Tomaževega očeta Maksa Humarja v Godiču pri Stranjah. In ker je tudi Aleš domačin, ga je, ko je pred dvema letoma prišel na prvi posvet glede skupnega vzpona na Aconcaguo, pozdravil: »Kocjan, kako gre?« Odkar se druži z Alešem je pač Kocjan.
Zdravnica o regeneraciji
Zaradi opeklin (tudi skozi meglo opeče sonce), imata Tomaž in Aleš vidne posledice. Obema se močno lupi nos, ranjene imata ustnice, Aleš se lupi tudi po licu. Veliko pijeta in jesta, tako da se telo hitro regenerira.
Zdravnica Anda Perdan: "Glede na to, da sta bila osem dni na višini nad 5000 metri, v glavnem nad 5800, en dan in eno noč nad 6850 metri in v slabih vremenskih razmerah, ves čas mokra, nista se mogla niti posušiti niti ogreti, sta prišla nazaj v sorazmerno dobri psihofizični kodniciji. A telo potem potrebuje nekaj dni, da se ponovno obnovi. Izgubilo je na telesni masi, pride do izsušitve, zato potrebuje alpinist, ko sestopi nazaj v bazni tabor, kar nekaj dni, da se telo obnovi in da lahko gre na ponoven vzpon."
