Resolucija EPP: 'strankarska zadeva', ki sodstvu postavlja zelo konkretne zahteve

Resolucija, ki jo je sprejela politična skupščina Evropske ljudske stranke (EPP), buri duhove. Ta namreč med drugim vsebuje tudi zaskrbljenost glede gospodarskega položaja Slovenije in glede obsodbe predsednika SDS Janeza Janše v zadevi Patria.

Janša je danes pojasnil, da je resolucijo o stanju v Sloveniji predlagalo predsedstvo EPP in nanjo slovenske stranke, ki so del te najmočnejše politične skupine v Evropi, niso vplivale. Resolucijo je vodstvo nato predlagalo v sprejetje politični skupščini stranke, ki je najvišji organ stranke. Sprejeta pa je bila soglasno, je dodal Janša.

Po Janševih besedah naj bi v predsedstvu EPP z resolucijo čakali na prevod sodbe v zadevi Patria v Sloveniji, ki je bil spisan pred kakšnim tednom. Ko so v EPP videli ta "zmazek", je bil "očitno odpravljen vsak dvom", je dejal Janša.

Resolucija je nastala na podlagi obiska delegacije EPP poleti v Sloveniji. Delegati so se pogovarjali z vrsto predstavnikov slovenske politike, sodstva in civilne družbe. Kaj so se pogovarjali z drugimi v Sloveniji, Janša ne ve, v SDS pa so jim takrat povedali, kar so junija zapisali v resoluciji sveta SDS: "Tranzicija v Sloveniji ni uspela".

Janša je dodal, da je v sredo v Bruslju izvedel, da so bili v omenjeni delegaciji zgroženi, ker so prvič doživeli, da jim je minister lagal v obraz. Pri tem je mislil na ministra za obrambo Romana Jakiča in njegove izjave glede dogodkov v kraški šoli Škrbina. "Z laganjem zagotovo te misije niso prepričali," je dodal.

Prvak SDS je posvaril pred "lahkoto", s katero se nekateri v Sloveniji odzivajo na resolucijo EPP. Iz nekaterih odzivov "veje neznanje", je dodal. Zavrnil je besede Janje Klasinc (PS), da v Sloveniji ni trimesečnega roka za obravnavo pritožb na sodiščih druge stopnje, k spoštovanju katerega v sojenju v zadevi Patria poziva resolucija EPP. Kot je spomnil, se je vrh slovenske politike in sodstva poleti zavezal, da bodo višja sodišča pritožbe v vseh zadevah reševala v povprečno treh mesecih.

"Ne gre za to, da bi neka politična stranka postavljala roke, gre samo za to, da se sodno vejo oblasti, ki je to podpisala z vlado, spomni, naj spoštuje svoje lastne roke," je dejal. "Kako je mogoče stavek, da se pričakuje nepristransko in pošteno sojenje, razglasiti za pritisk?" se je še vprašal in zavrnil očitke, da EPP z resolucijo izvaja pritisk na neodvisno sojenje.

Prvak SDS je še razkril, da v EPP poteka širša razprava o temeljnih vzrokih za "neveselo stanje" v nekaterih evropskih tranzicijskih državah, ki se je v sredo šele začela in bo potekala pred evropskimi volitvami. V prihodnje bodo tako po njegovih besedah sledile še resolucije o drugih državah.

Masleša: To je politični diskurz

Danes se je na resolucijo odzval tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Zapisal je, da se sodstvo ne more in se tudi ne bo vključevalo v takšen "tipičen politični diskurz".

Po njegovih besedah je pravilnost in zakonitost posamezne sodne odločitve mogoče preizkusiti le v postopku s pravnimi sredstvi, kot velja tudi v tem primeru.

Masleša je dodal, da so temeljne vrednote slovenskega sodstva neodvisnost in nepristranskost, odgovornost, integriteta in poštenost, sojenje v optimalnem in predvidljivem času ter zagotavljanje kakovostne storitve za stranke v sodnih postopkih. Glavna merila uspešnega sodišča in sodnika pa so postopkovna pravičnost, kakovost sodne odločbe ter sojenje v optimalnem in predvidljivem času.

Masleša je zapisal, da je letošnja ocena Evropskega sveta potrdila opazne pozitivne smernice v sodstvu. Pri tem dodaja, da pozitivne trende slovensko sodstvo še naprej sistematično krepi v smeri temeljitega in trajnega izboljšanja.

Opozoril je še, da je bila lustracija v Sloveniji uveljavljena le za sodno vejo, in sicer z zakonom o sodniški službi leta 1994.

'Resolucija ne pomeni posega v avtonomijo slovenskega sodstva'

Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek pa je ocenil, da resolucija ne pomeni posega v avtonomijo slovenskega sodstva. Po Jerovškovih besedah gre  "preprosto za politično stališče do procesa, pri katerem so v stranki opažali, da ni zagotovljeno neodvisno, pošteno sojenje".

Jerovšek je povedal, da so izrazi zaskrbljenosti glede sojenja v posameznih državah vedno na mestu. "Pri nas se ni nikoli obsojalo, ko so razni politični akterji v Evropi govorili, da v kateri od držav ni poštenega sojenja. Celo podpirali so to," je opozoril.

Tudi pričakovanje EPP, da bo do obravnave na drugostopenjskem sodišču prišlo v predpisanem roku treh mesecev, po njegovem mnenju ni sporno. "Menim, da je na mestu, saj lahko tako hude obsodbe, če se postopek vleče, pri obsojenih na prvi stopnji puščajo neizbrisne posledice," je dejal.

Pojasnil je, da trimesečni rok sicer ni prekluzivni rok, saj lahko sodišče odloči tudi kasneje. "Dobro pa je, da se odloči še prej. Pošteno in neodvisno sojenje upošteva tudi razumni čas sojenja," je dodal.

'Resolucija je strankarski dokument'

Rajko Pirnat s katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti je opozoril, da je potrebno na resolucijo gledati kot na strankarski dokument. "Gre še za eno strankarsko zadevo," je poudaril.

Nenavadno pa je, da besedilo postavlja slovenskemu sodstvu in sodiščem zelo konkretne zahteve. Omenjeni rok treh mesecev v slovenskem pravnem sistemu ni določen, je opozoril.

Resolucija je v tem delu po njegovi oceni "nesprejemljiva". Strinja se, da pravica do sojenja v razumnem roku zahteva, da je tudi na drugi stopnji odločeno v razumnem roku. "Ne more pa neka stranka postavljati roka na tak način," je poudaril. Sodišče ne sme odlagati odločitve nerazumno dolgo, a ne sme biti pod časovnim pritiskom, je dodal.

SD: Želijo si avtoritarne vladavine

V stranki SD so na spletni strani zapisali, da gre za stopnjevanje pritiska na slovensko sodišče s strani stranke SDS prek mednarodnih povezav. "Takšna praksa zdaj razkriva vrednote vseh evropskih konservativcev v okviru Evropske ljudske stranke (EPP), ki zgolj branijo svoje ljudi in svoje interese. Želijo si avtoritarno vladati, zato bi zdaj hoteli vse politične nasprotnike nagnati s prizorišča z nekakšno lustracijo. Na prihodnjih evropskih volitvah 2014 bo treba takšno ponudbo zavrniti z veliko večino," poudarjajo.

Glede idej o lustraciji bi radi pobudnike opozorili, naj bodo pri tem previdni. Pojasnjujejo, da je SDS od leta 1990 v vladi sodeloval 10 let, NSi oz. SKD 13 let, SLS pa 15 let. "Vse tri stranke so bile torej zraven pri ključnih političnih odločitvah, ki so zavozile tranzicijo v Sloveniji. In zdaj so to dejstvo tudi same potrdile združene v EPP," so še zapisali v SD. Omenjene tri slovenske stranke so namreč članice EPP, ki je med drugim v resoluciji pozval tudi h lustraciji.

Swoboda: To je škandalozno

Resolucijo je danes komentiral tudi vodja politične skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda, ki jo je ostro obsodil. "Škandalozno je, da EPP pod vprašaj postavlja neodvisnost slovenskega pravosodja," je zapisal.

"Zagotovo gre za veliko naključje, da gre za primer enega med njimi," je dodal in nadaljeval, da je imel Joseph Daul zagotovo slab prvi dan na položaju predsednika EPP. Swoboda meni, da bi se moral EPP vprašati, kako v Sloveniji podpreti boj proti korupciji.

Na resolucijo EPP so se že v sredo odzvali tudi v Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo (Alde), danes pa je bil kritičen tudi vodja njihove politične skupine v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt.

Kot je zapisal, postavljanje neodvisnosti pravosodja v Sloveniji pod vprašaj in izpostavljanje posebnega primera vodje SDS Janše pušča slab priokus, če že ne predstavlja vmešavanja v neodvisen sodni proces.

"V tem času gospodarskih težav bi se morale vse odgovorne politične sile v Sloveniji združiti v služenju najboljšim interesom vseh svojih državljanov. EPP se je odločil privoščiti čisto strankarsko politiko, namesto da bi se osredotočil na resnična vprašanja, s katerimi se spopada država kot celota," je poudaril.

Zapisal je še, da Slovenija lepo napreduje in da vlada premierke Alenke Bratušek ponuja vsebinske rešitve, s katerimi bi se država vrnila na pot okrevanja. "Žalostno je, da EPP in njene strankarske članice iz Slovenije tudi same za to ne prevzemajo odgovornosti," je sklenil.

Levi evropski poslanci zgroženi, Zver brani EPP

Resolucija pa buri duhove tudi med slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu s t. i. levega pola. Tanja Fajon (S&D/SD) meni, da je mogoče resolucijo razmeti zgolj kot vmešavanje v slovenski pravosodni sistem in kot izsiljevanje, s čimer EPP nadaljuje skrb vzbujajočo politiko poseganja v suverenost držav članic EU. S tem EPP izvaja nedopusten politični pritisk na odločitve sodišča, meni Fajonova.

Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) pravi, da ima vsaka evropska politična stranka pravico razpravljati o situaciji v državah članicah, vendar pa obsojanje pravosodnega sistema po njenem mnenju ni dopustno. "V tem trenutku si Slovenija ne more privoščiti blatenja svojega ugleda, saj se vsak tak poskus pozna na bonitetnih ocenah države ter na slabšem gospodarskem napredku," je še povedala.

Jelko Kacin (Alde/LDS) meni, da so se v EPP odločili, da bodo škodili desni slovenski opciji in da se bodo pred celotno slovensko javnostjo tudi razkrinkali. Stalna praksa, ki jo desna opcija uprizarja v evropskem prostoru, "ko poskuša tožariti Slovenijo in ko Janeza Janšo ves čas primerja z Julijo Timošenko, noče pa ga primerjati z Berlusconijem, je pač dvolična igra, ki pripelje do tja, kamor je pripeljala. Slabo," je med drugim dejal Kacin. Poudaril je tudi, da je pritisk na slovensko pravosodje nedopusten.

Njegov kolega v skupini Alde, Ivo Vajgl (Zares) je resolucijo EPP označil kar za "novodobno resolucijo informbiroja". Spomnil je, da tovrstna praksa za EPP ni nenavadna. "EPP se vedno znova izpostavlja v obrambo svojih politikov, svoje opcije v različnih državah, ki so v težavah zaradi svojega početja," je dejal. Pravi, da so v EPP stalno branili tudi nekdanjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija, podpirali nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, Salija Berisho v Albaniji in Triana Basescuja v Romuniji.

"Za EPP je vedno pomembneje, da brani svoje ljudi za vsako ceno, kot da spoštuje normalne pravne norme, neodvisnost sodstva in ustavni ustroj držav. Ultimativne zahteve, ki so jih postavili slovenskemu sodstvu in družbi, so škandalozne," je še ocenil nekdanji slovenski zunanji minister.

Jordanova: Ne pozivamo k posegom v samo vsebino postopka proti Janši, to ni dopustno

Milan Zver (SDS/EPP) pa se je na drugi strani odločno postavil v bran resoluciji. Kot je poudaril Zver, se v okviru politične skupščine EPP "velikokrat sprejema politične resolucije o situaciji v državah članicah". Tudi on je pojasnil, da je resolucija nastala na podlagi misije, ki je obiskala Slovenijo ter se pogovarjala z različnimi političnimi akterji, tako z levega kot z desnega pola.

"Ta misija je poskušala na podlagi pogovorov z določenimi političnimi igralci o Sloveniji vzpostaviti celovito sliko, na podlagi te slike pa je EPP pripravil predlog resolucije, ki je bil soglasno sprejet," je pojasnil Zver in dodal, da je resolucija pomembna ne le za Slovenijo, temveč tudi za druge države članice, saj "opozarja na napake pri tranzicijah postkomunstičnih držav v demokracije".

Romana Jordan (SDS/EPP) je spomnila, da EPP opozarja na problem pravne države v Sloveniji, na kar je spomladi opozorila tudi Evropska komisija. "EPP opozarja, kako pomembna je neodvisnost pravosodnega sistema, kako pomembno je, da se zagotovi pošteno sojenje vsakemu državljanu in vsaki državljanki v naši državi in da moramo upoštevati predpostavko nedolžnosti," je poudarila.

"Opozarjamo, da se to predpostavko, če ni uporabljena, lahko zlorabi za namen izločanja političnih tekmecev, in v zvezi s tem EPP opozarja na primer Janeza Janše. Primer Patria se je namreč zdaj že dvakrat zapored odprl v času državnozborskih volitev," je poudarila. Zato EPP poziva Ovse in Svet Evrope, naj skrbno spremljata ta primer. "Tu se ne poziva teh dveh institucij, da bi posegli v samo vsebino postopka, to seveda ni dopustno. Pozivamo pa, naj preverjata postopke, ali so spoštovana pravila, ki naj veljajo v demokratičnih pravnih državah," je poudarila Jordanova.

Zofija Mazej Kukovič (SDS/EPP) pa je izrazila zadovoljstvo, da so imeli v skupini EPP priložnost razpravljati o razmerah v Sloveniji, "o dobrih in o tistih, ki so zelo skrb vzbujajoče". "Resolucijo so podprli vsi, z niti enim glasom proti. Menim, da je potrebno, da se danes širše v Evropi zavedamo, kaj pomenijo tovrstne situacije, ko pade država z vrha uspešnih držav na dno," je menila.