Vredna je 105.000 evrov in je najdražja ura v Sloveniji. Matjaž Tomlje je z njo prišel v studio oddaje Svet. "Veste kaj? Mi imamo ure, ki jih ljudje uporabljajo za to, da gledajo na uro. Potem so pa manufakturni izdelki, torej umetniška dela, kjer največji mojstri urarstva – največ jih je v Ženevi – delajo ure, ki so umetniška dela. In to je eno takšno umetniško delo," je dejal. "To je ura iz rose (rožnatega) zlata, ki je pregledna, torej se reče skeleton, in je posuta z diamanti. Zaradi tega je to eno remek delo urarstva in je nekaj posebnega," je pojasnil, od kod tako visoka cena.
Ure, zlasti tiste prestižne, namreč presegajo zgolj funkcijo merjenja časa. Tomlje se je ob tem spomnil anekdote z gala zabave v Zagrebu, kamor je prišel z zlato uro, gostiteljica pa je njegovo izbiro pohvalila s komplimentom: "Edini nakit za moškega je ura. Čestitam vam!" To misel zdaj prodaja naprej.
Razlaga, da so takšne izjemno drage ure, ki presegajo vrednost sto tisoč evrov, namenjene nošenju na posebnih dogodkih, sprejemih in podelitvah nagrad. Predvsem pa so namenjene zbirateljem, ki cenijo redkost in mojstrstvo. Te ekskluzivne stvaritve nosijo največji športniki in poslovneži, kar le potrjuje njihov izjemni status.
Najdražja med njimi je ocenjena na kar 20 milijonov dolarjev in je v lasti Jacoba Araba, lastnika globalne luksuzne znamke Jacob & Co., s katerim se je Tomlje osebno srečal. Spoznal je tudi Richarda Milleja, slavnega urarja iz Pariza, ki je bil nekoč prav tako dirkač v Le Mansu. Mille s svojo znamko zdaj sponzorira ikone, kot sta Ferrari in McLaren, njegove ure pa dosegajo povprečno ceno kar milijon in pol evrov – in so vse razprodane.
Tomlje vedno višje cene pojasnjuje s stalno rastočim številom bogatih posameznikov po svetu, ki želijo posedovati še bolj ekskluzivne in dražje predmete, saj standardna ponudba, recimo ure za "zgolj" milijon evrov, ne zadošča več njihovim željam po izjemnosti in unikatnosti.
Kako draga mora biti ura, da jo lahko obravnavamo kot investicijo?
Proces nakupa dragih ur se v Sloveniji razlikuje od predstave o impulzivnem nakupovanju. Kupci lahko več let ogledujejo uro, preden se odločijo za nakup. To ni hipna odločitev, temveč nek proces, to je neka ljubezen, pričakovanje, je razlagal Tomlje. Posebej za mlade, ki si želijo prestižno uro za 25.000 evrov, to predstavlja veliko investicijo, povezano z velikim pričakovanjem in energijo. "Jaz pa nisem več zainteresiran za ure, ker sem vse to že poskusil. Dosti bolj se me dotakne kakšna lepa pesem, kakšen dober film, knjiga," je še dodal.
V slovenski družbi sicer zaznava porast luksuza in zbirateljstva. Čedalje več uspešnih posameznikov si z nakupom dragih ur želi dokazati, da so dosegli določeno stopnjo uspeha. Hkrati pa je zanimivo, da so mnogi zbiratelji izjemno diskretni.
Za tiste, ki bi se radi podali v zbirateljstvo ur, vendar nimajo na voljo milijonov, se zastavlja vprašanje o začetnem vložku. Matjaž Tomlje svetuje, da je za uro, ki bo držala vrednost in je ob morebitni gospodarski krizi ne bo izgubila, potreben začetni vložek okoli 25.000 evrov ali več. Ob tem pa odkrito priznava: "Jaz vam odkrito povem, jaz ure ne bi kupil."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.