Na avstralski televiziji bo John McEnroe v drugem tednu odprtega prvenstva Avstralije, ki ga je dobil trikrat, prevzel vlogo sokomentatorja. Že v prvih javljanjih pa je ostal zvest svoji tradiciji. Njegovi komentarji so strokovno neoporečni, intervjuji in izjave ob robu Rod Laver Arene pa ostajajo provokativni in nesramni.
Po zmagi Maročana Hichama Arazija nad domačinom Markom Philippoussisom si je privoščil arabsko televizijo Al Džezira. "Zanesljivo so ponoreli," je menil McEnroe. Izzval je smeh zbranega občinstva, vendar vsaj igralci spremljajo njegove izjave z mešanimi občutki in različnimi mnenji.
"Večjo tremo imam pred tvojimi vprašanji, kot pa pred nastopom na tekmi," je priznal Lleyton Hewitt, kateremu strahu res ne gre pripisati. Od argentinskega zvezdnika Davida Nalbandiana je McEnroe želel izvedeti: "Zakaj se tako močno potiš med tekmo? Ali so ti po zmagi v Wimbledonu doma ušle ženske?" Nalbandian, ki angleško bolj razume kot govori, se je pred zbranim občinstvom le sramoval.
Včasih so tudi "odgovori" ostri, čeprav z zamudo. Lani, ko je McEnroe javno oznanil, da Avstralec Todd Larkham še ni zrel za osrednje igrišče, mu je njegov brat na parkirišču zagrozil s pretepom. "Big Mac" je nato Larkhama pustil pri miru, se je pohvalil kar igralčev brat.
Letos je bil McEnroe jezen le takoj po prihodu, ko je moral odgovarjati na svoje sporne izjave v povezavi z dopingom. Sam za zase je povedal, da je dobil anabolne steroide, ki so bili premočni celo za konje. V Avstraliji je to izjavo 14 dni kasneje zanikal. "Vem, kaj sem izjavil, vendar nekateri očitno niso naredili svojih domačih nalog," je menil McEnroe.
Štiriinštiridesetletni McEnroe ima na turnirju več funkcij. Ni le TV komentator, ampak piše tudi kolumne za časnike, igra v veteranski konkurenci in dela reklamo zase. Lani so mu v časnikih zato pripisali, da je kot brezplačna telefonska številka s pripisom "Pokliči me".
