V sosednjo Hrvaško so medtem vrnili 911 ilegalcev. Med vsemi je največ Irancev, njihovo število pa se je od lanskih 22 letos povečalo na 388. Sledijo jim Romuni in Turki oziroma Kurdi. Iranci, ki se očitno poslužujejo tako imenovane islamske poti preko Sarajeva in dalje čez Hrvaško na zahod, tudi največkrat zaprosijo za politični azil. Sicer pa je ilegalcem, ki prestopajo južno mejo vse od Bizeljskega in preko Sotle in mimo Obrežja do prvih obronkov Gorjancev, pomagalo 58 vodičev, med katerimi je bila polovica domačinov.
Policisti so na posavskem odseku južne meje letos zabeležili tudi 316 primerov ponarejenih dokumentov oziroma 85 več kot v lanskih prvih devetih mesecih. Tamkajšnji prebivalci upajo, da bo z vzpostavitvijo schengenske meje pri preprečevanju ilegalnih migracij število ilegalnih prehodov upadlo.