Vodilni delavci Mercatorja naj bi ponudbo obema lastnikoma posredovali v začetku tedna. Ponudba znaša po nekaterih informacijah med 15 in 16 tisoč tolarji za delnico, kar pomeni, da bi bil posel skupaj vreden neverjetnih petnajst milijard tolarjev. Za primerjavo, celoletni proračun ministrstva za zunanje zadeve je vsega 11 milijard tolarjev. Vsak od petdesetih vodilnih delavcev bi moral tako priskrbeti slabe tri milijone nemških mark kreditov, ki pa bi jih ob uspešnosti podjetja tako doma kot na Balkanu in zato relativni varnosti naložbe najverjetneje dobili brez večjih težav, bodisi doma, bodisi v tujini.
Analitiki pravijo, da je menedžerski odkup povsem izvedljiv, pri ceni 15.000 za delnico pa bi se investicija v grobem povrnila v dobrih desetih letih. Če pa bi bila cena višja, bi za povračilo stroškov potrebovali nekoliko dlje.
Menedžerski odkupi so v tujini nekaj povsem običajnega, saj gre za dober signal trgu, da posamezno podjetje dobro stoji. Mercatorjevi menedžerji bi z notranjim odkupom drugim delničarjem, poslovnim partnerjem in konkurenci dali vedeti, da Mercatorju kaže dobro in da je družba vredna zaupanja, saj sicer ne bi zastavili svojega imena in 150 milijonov nemških mark. Prvi učinki govoric in ponudb se že kažejo. Delnica Mercatorja je namreč znova pričela rasti in se v slabem tednu dni znova povzpela nad 14 tisoč tolarjev. Pred tem je od začetka letošnjega marca, ko je bila vredna skoraj 15 tisoč tolarjev, do konca meseca padla na vsega 13 tisoč 500 tolarjev.
Za vodstvo Mercatorja pa se lahko načrtovan prevzem konča tudi zelo slabo. Če menedžerski odkup ne bi uspel, je namreč v tujini v navadi, da po porazu uprava odstopi.
