Angela Merkel je danes že tretjič prisegla kot nemška kanclerka. Prisego je izrekla pred poslanci, potem ko jo je po davišnji izvolitvi v bundestagu nemški predsednik Joachim Gauck uradno imenoval za kanclerko.
Poslanci spodnjega doma nemškega parlamenta so danes z veliko večino izvolili predsednico Krščanskodemokratske unije (CDU) za kanclerko. V 631-članskem parlamentu je zanjo glasovalo 462 poslancev, pri čemer stranke velike koalicije zasedajo 504 poslanske sedeže. 150 poslancev je glasovalo proti, devet se jih je vzdržalo.
Glede na to, da imata opozicijski stranki Levica in Zeleni skupaj 127 poslancev, je proti Merklovi glasovalo tudi najmanj 23 poslancev iz vrst nove črno-rdeče koalicije.
Merklova piše zgodovino
Kljub temu naj bi Merklova z današnjo izvolitvijo pisala zgodovino – nikoli od leta 1949 še noben kanclerski kandidat ni prejel tako velike podpore, niti glede na relativni delež niti glede na absolutno število glasov.
Res pa je, da konservativna unija (CDU/CSU) in socialdemokrati (SPD) v veliki koaliciji, ki je že tretja v zgodovini Nemčije, v bundestagu razpolaga z največjo večino po veliki koaliciji, ki je Nemčijo vodila med letoma 1966 in 1969.
Prisegla nova vlada
Po prisegi Angele Merkel je prisegla tudi njena ministrska ekipa. CDU v novi vladi poleg kanclerskega položaja zaseda še pet ministrskih položajev. Finančni minister je ostal Wolfgang Schäuble, Ursula von der Leyen (CDU) je prevzela obrambni resor, Thomas de Maiziere bo vodil notranje ministrstvo, Hermann Gröhe ministrstvo za zdravje, Johanna Wanka pa je ostala ministrica za izobraževanje.
Stranka CSU je prevzela vodenje treh resorjev. Na čelu ministrstva za promet in digitalno infrastrukturo je Alexander Dobrindt, minister za kmetijstvo je postal Hans-Peter Friedrich, minister za gospodarsko sodelovanje in razvoj pa Gerd Müller.
Ministri iz vrst socialdemokratov vodijo šest resorjev. Predsednik stranke Sigmar Gabriel je postal novi "super minister" za gospodarstvo in energijo, na čelo zunanjega ministrstva se je vrnil Frank-Walter Steinmeier, Barbara Hendricks vodi ministrstvo za okolje, Andrea Nahles je prevzela ministrstvo za delo in socialne zadeve, Manuela Schwesig ministrstvo za družino, Heiko Mass pa pravosodno ministrstvo.
Mutti najmočnejša ženska na svetu
59-letna Merklova si je v več kot dve desetletji dolgi politični karieri prislužila vrsto vzdevkov. Njen mentor, nekdanji kancler Helmut Kohl, jo je na primer klical deklica (Mädchen), po osmih letih na čelu največjega evropskega gospodarstva pa se je je najbolj prijel vzdevek mami (Mutti).
O njenem zasebnem življenju je znanega le malo, kar ustreza tako njej kot nemški javnosti, ki tradicionalno visoko ceni zasebnost. Je trdna, v Bruslju se po 27 ur brez premora trdo pogaja o reševanju evra in v treh dneh prepotuje pol sveta. Joče zelo redko, nazadnje naj bi v službi jokala pred 20 leti, ko je bila še Kohlova ministrica.
Poleg "železne lady" zaradi primerjav z Margaret Thatcher so jo klicali tudi "teflon", saj se je ne prime prav nobena afera, čeprav so te v minulih letih odnesle že vrsto njenih tesnih sodelavcev.
Revija Forbes jo je izbrala za najmočnejšo žensko na svetu, Nemci jo obožujejo, ponekod v tujini pa jo zaradi stroge politike reševanja evra sovražijo in ji rišejo Hitlerjeve brčice.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.