"Čeprav se sodnik Jackson ni obnašal pravilno, pa se strinjamo s sodbo, da je Microsoft kršil pravila konkurence in s tem ohranjal monopolni položaj," piše v odločitvi prizivnega sodišča. Sodnik Jackson je razsodil, da je Microsoft kršil protimonopolno zakonodajo in junija 2000 ukazal razbitje podjetja na dva dela.
Microsoft se je pritožil in upal, da bo po volitvah prišla v Belo hišo republikanska administracija, ki mu bo bolj naklonjena, kot pravosodno ministrstvo pod vodstvom Janet Reno. Kmalu je postalo jasno, da takšna pričakovanja niso bila iz trte izvita.
Predsednik George Bush je v diplomatskem jeziku večkrat izrazil upanje, da bo mogoče najti kakšno drugo rešitev od razbitja podjetja, Ashcroft se je vzdrževal komentarjev, kritiki pa so opazili, da je pravosodno ministrstvo nekako "pritisnilo na zavoro" pri utemeljevanju svoje tožbe. Odločitev prizivnega sodišča odpira možnost za dogovor med obema stranema, ki bo izključil razbitje podjetja, vendar bo Microsoft moral dobiti kazen, kajti v to, da se je obnašal kot monopol ne dvomi niti prizivno sodišče.
Slednje je primer vrnilo prvostopenjskemu sodišču, vendar s to razliko, da o njem več ne bo odločal Jackson, ki si je videz nepristranskosti zapravil s kritičnimi izjavami o Microsoftu. Postopka tako še ne bo konec, saj bo moral novi sodnik ali sodnica še enkrat premisliti, ali je razbitje podjetja upravičena kazen za monopolno obnašanje. Jackson je ugotovil, da je bilo vsiljevanje Microsoftovega brskalnika po spletnih straneh "Internet explorer" skupaj s svetovno najbolj razširjenim operacijskim sistemom Windows, monopolno obnašanje, kar meni tudi prizivno sodišče. O tem ni dvoma, vprašanje je le, kakšna kazen je primerna.
