Sodnik Jackson je lani ne samo ugotovil, da je Microsoft kršil Shermanove protimonopolne zakone iz leta 1890, ampak je podjetje v svoji ugotovitvi in kasneje tudi javno ostro oštel. Ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa je imenoval za osebo z napoleonskim kompleksom, ki je sicer genialni inženir, vendar brez poslovne etike. Jackson je ukazal razbitje Microsofta potem, ko je sprejel argumente tožnikov in ugotovil, da je podjetje kršilo protimonopolno zakonodajo, ko je ugotovil zlorabo vodilnega položaja na področju operacijskih sistemov (Windows) za izpodrivanje konkurence. Microsoft je po mnenju sodnika hudo prekršil zakon, ko je proizvajalce računalnikov prisiljeval, da so hkrati z Windowsi morali sprejeti tudi brkljalnik Microsoft Explorer, ki omogoča odpiranje strani na svetovnem spletu. Microsoft trdi, da je žrtev zarote, ki izhaja iz nevoščljivosti nad poslovnimi uspehi in zavrača kakršenkoli očitek kršitve protimonopolne zakonodaje.
Tako vladna stran kot Microsoft sta za dvodnevne zagovore pred sedemčlanskim prizivnim sodiščem angažirala vodilne ameriške pravne strokovnjake, ki bodo skušali sodnike prepričati v prav ene ali druge strani. Na Microsoftovi strani so se znašli nekdanja pravnika Bele hiše LLoyd Cutler in Boyden Gray ter nekdanji pravosodni minister Griffin Bell. Vladno stran pa bosta v procesu, ki ga je začela liberalna demokratska administracija, med drugimi zagovarjala dva izrazito konservativna pravna strokovnjaka Ken Starr in Robert Bork. Večina časa bo namenjena tehnično-pravnim prepirom o vsebini protimonopolne zakonodaje in ali je v arhaični obliki še sploh primerna za uporabo v času informacijske revolucije, ki jo v mnogočem pooseblja Microsoft. Nekaj časa pa bo namenjeno tudi zahtevi po popolni izločitvi sodnika Jacksona iz tega primera, skupaj z vsemi odločitvami, saj Microsoft meni, da jim ni omogočil poštenega sojenja. Microsoft utemeljuje zahteve na podlagi obnašanja sodnika Jacksona med sojenjem in po sojenju, ko je v medijih hudo kritiziral Microsoft.
Ne glede na odločitev prizivnega sodišča, do katere ne bo prišlo še nekaj mesecev po zaslišanju, bo primer skoraj zagotovo romal pred zvezno vrhovno sodišče, ki se lani septembra ni hotelo vmešati po hitrem postopku in primer prepustilo rednim kanalom. Kljub temu pa lahko pride do zasuka, če prizivno sodišče odloči v prid Microsoftu. Predsednik George Bush mlajši in njegovo pravosodno ministrstvo pod vodstvom Johna Ashcrofta lahko še vedno odstopi od tožbe. Ashcroft se doslej o primeru ni hotel izjasniti, nobena skrivnost pa ni, da je Bill Gates precej časa in energije namenil lobiranju krogom okrog kandidata Busha pred volitvami, saj je vedel, da v primeru zmage demokratskega kandidata nima veliko upanja na spremembo ozračja. Četudi bi pravosodno ministrstvo odstopilo od tožbe, pa bi zvezne države verjetno nadaljevale s pritiskom. Microsoft je v začetku letošjega leta sicer dobil slabe novice iz pravosodnega ministrstva, ki je v iztekajočih se dneh administracije Billa Clintona proti njemu sprožilo novo preiskavo. Tokratna protimonopolna preiskava skuša priti do dna okoliščinam in posledicam Microsoftovega nakupa 135 milijonov vrednih delnic kanadskega podjetja Corel, ki razvija programsko opremo WordPerfect.
