Po Tomanovićevem mnenju glavni tožilki Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carli Del Ponte ni uspelo uresničiti zamisli, da bi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred celim svetom obdolžila vojnih zločinov. "Milošević je s pravnim in političnim manevrom preprečil vnaprej pripravljeno ceremonijo in izzval veliko vznemirjenost in zmedenost haaškega sodišča, ki se je tako znašel pred hudimi in nepričakovanimi dilemami", trdi Tomanović.
Tomanović, ki se je po prvem nastopu Miloševića pred haaškim sodiščem znova srečal z obtožencem, je pojasnil, da se z Miloševićem ne srečuje kot odvetnik, temveč kot človek.
Slobodan Milošević je prvotno poklical Zdenka Tomanovića, naj pride v Haag, da bi ga zastopal, vendar se je pozneje po njegovem prihodu premislil, saj je sklenil, da se bo branil sam. Tomanović trdi, da je Milošević s svojim nastopom spremenil potek postopka in sočasno "pripeljal sodni senat in glavno tožilko v položaj, katerega sta se najmanj nadejala". Milošević se po Tomanovićevi oceni "ne brani, ampak napada sodišče, ki ga ne priznava".
Drugi beograjski odvetnik Slobodan Zećević prav tako zatrjuje, da je Milošević s svojim nastopom "pripeljal sodišče v nenavaden in nepričakovan položaj" in tako vsilil precej problemov v zvezi s postopkom, zaradi česar bo moralo sodišče vpeljati novo pravilo. Blic piše, da beograjski odvetniški krogi ne izključujejo možnosti, da se Milošević v prihodnje ne bo več želel pojaviti v sodni dvorani.
Po včerajšnjem nastopu nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića pred haaškim sodiščem, so se v Haagu zbrali tudi njegovi odvetniki, ki naj bi s privoljenjem Miloševića začeli zbirati ekipo pravnih zastopnikov, ki naj bi ga branili. V Haagu je bil tudi nekdanji posebni odposlanec Združenih narodov za nekdanjo Jugoslavijo Richard Holbrook, ki je nastop Miloševića pred haaškim sodiščem komentiral z besedami: "Videti Miloševiča na zatožni klopi je pravo zadovoljstvo. V osmih letih je sprožil štiri vojne. Leta 1995 sem ga med daytonskimi pogajanji opozarjal, da bo vsak, ki je vpleten v vojne na Balkanu, odgovarjal pred haaškim sodiščem. Takrat me ni jemal resno in mi dal vedeti, da je to sodišče zanj nelegitimno."
Nekdanji predsednik ZRJ je med prvim nastopom pred haaškim sodiščem poudaril, da sodišča ne priznava, ker je nezakonito, in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Kot lažne je označil tudi vse obtožbe. Ker se ni izjasnil, ali se bo zagovarjal kot kriv ali kot nedolžen, je sodišče odredilo, da se bo zagovarjal kot nedolžen. Ker je sodišče ugotovilo, da se Milošević ne počuti krivega, so mu dali na voljo trideset dni, da spremeni mnenje. V roku devetdesetih dni pa ima možnost, da pisno obrazloži sodišču, zakaj ga ne priznava. Milošević pa si lahko kadarkoli izbere tudi pravnega zastopnika. Postopek so prekinili do 27. avgusta. Haag Miloševića obtožuje zločinov proti človeštvu na Kosovu leta 1999.
Miloševićevo izmikanje in nepriznavanje sodišča je po mnenju nekdanjega veleposlanika pri Združenih narodih Richarda Holbrooka popolnoma nesmiselno, saj je po njegovem nekdanji jugoslovanski predsednik s podpisom daytonskega mirovnega sporazuma potrdil pristojnost haaškega sodišča. Holbrooke je še dodal: ''Kot sem opazil, je Milošević še vedno kljubovalen in trmast. Obnaša se enako kot med vojno v BiH in med pogajanji v Daytonu.''
