Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je ocenil, da izročitev njegovega predhodnika haaškemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije ni ne zakonita ne ustavna. Kot je spomnil, je jugoslovansko ustavno sodišče zamrznilo odlok jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem do dokončne odločitve o ustavnosti tega odloka. Po njegovem mnenju bi morali spoštovati to odločitev, če bi spoštovali pravne postopke. "To lahko tolmačimo kot resno ogrožanje ustavne ureditve države. Pravne države, ki ni bila samo pravni cilj DSS, ampak celotne DOS, ni moč graditi nepravno," je poudaril.
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte je pozdravila odločitev srbske vlade. Po besedah tiskovne predstavnice Del Pontejeve Florence Hartman, je glavna tožilka mnenja, da pomeni odločitev o izročitvi Miloševića preobrat za mednarodno pravo, obenem pa tudi začetek kazenskega postopka, ki bo pripeljal do zmage pravice. Milošević naj bi pred sodišče, kjer mu bodo prebrali obtožnico, prišel v naslednjih treh dneh, je dejala Hartmanova. Kot zgodovinski dogodek je izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika označil tudi predsednik haaškega sodišča Claude Jorda. Dodal je, da pomeni to dejanje napredek na področju mednarodnega kot humanitarnega prava, ki se ga ne da zaustaviti.
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je izrazil zadovoljstvo nad izročitvijo Miloševića in hkrati čestital jugoslovanskim oblastem za način, na katerega so izvedle zadevo. Prodi je še dejal, da je vedno zaupal v srbsko demokracijo, nedavni dogodki pa so njegovo zaupanje potrdili. Tudi generalni sekretar zveze Nato George Robertson je pozdravil pogumno in modro odločitev jugoslovanske vlade. Dodal je, da so na odločitev čakali dolgo in da pričakujejo, da bo proces proti Miloševiću pomenil odločilno prekinitev s preteklostjo. Od tega je namreč po njegovem mnenju odvisen gospodarski in demokratični napredek v ZRJ.
Tudi ameriški predsednik George Bush je pozdravil izročitev Miloševića. Po njegovih besedah je to dokaz, da se želijo balkanske države obrniti stran od svoje tragične preteklosti in stopiti svetli prihodnosti naproti. Bush je še zagotovil, da bo Washington pomagal ZRJ na poti gospodarskih in demokratičnih reform.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritsch je izrazil upanje, da bosta Miloševiću v Haag sledila tudi nekdanji politični vodja Srbov v BiH Radovan Karadžić in nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki ju je haaško sodišče prav tako obtožilo vojnih zločinov. Petritsch je menil, da je bila izročitev Miloševića nedvomno zahtevna odločitev za srbsko vlado in ocenil, da je dogodek ključnega pomena za razvoj mirovnega procesa v BiH, ker bo omogočil ocenitev individualne odgovornosti.
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je pozdravil izročitev Miloševića haaškemu sodišču. "Z izročitvijo sem zadovoljen in zaradi nje se mi zagotovo ne bodo zasolzile oči. Že leta 1991 sem Miloševiću dejal, da se bova videla na haaškem sodišču," je v Zagrebu dejal Mesić. Hrvaški predsednik je tudi mnenja, da bo izročitev Miloševića sodišču pospešila proces stabilizacije regije in normalizacije odnosov med državami v regiji.
Na izročitev Miloševića sta se odzvala tako nemški kancler Gerhard Schröder in zunanji minister Joschka Fischer. Schröder je izročitev pozdravil kot izreden dogodek in velik uspeh mednarodnih prizadevanj za pravičnost. ZRJ je z izročitvijo začela izpolnjevati svoje obveznosti do haaškega sodišča, kar je bilo spričo številnih žrtev vojn na območju nekdanje Jugoslavije neobhodno. Po mnenju Schröderja mora sedaj mednarodna skupnost čimprej podpreti obnovo v ZRJ, pri čemer bo Nemčija sodelovala po najboljših močeh. Fischer pa je Miloševićevo izročitev označil kot pogumen korak, ki ga je nemška vlada sprejela z zadovoljstvom. Po mnenju nemškega zunanjega ministra pa izročitev Miloševića pomeni tudi pomembno krepitev mednarodnega kazenskega sodstva, pa tudi napredek pri dokončni normalizaciji odnosov Beograda z mednarodno skupnostjo.
Francoski predsednik Jacques Chirac je v Parizu izrazil veselje nad izročitvijo Miloševića Haagu in ob tem pohvalil oblasti v Beogradu, po besedah britanskega premiera Tonyja Blaira pa je bila odločitev o izročitvi Miloševića zelo dobra stvar. Izročitev Miloševića haaškemu sodišču kaže na to, da "želi nova jugoslovanska vlada resnično sodelovati z mednarodno skupnostjo," je v Stockholmu dejala švedska zunanja ministrica Anna Lindh. Tudi avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je v svojem prvem odzivu pozdravila dogodke v Beogradu.
Koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach je prav tako pozdravil izročitev Miloševića haaškemu sodišču. Odločitev srbske vlade je "v prvi vrsti v interesu jugoslovanskega naroda," je dejal Hombach v Bruslju. Odločitev obenem pomeni tudi obračun s preteklostjo, ki je državo moralno in gospodarsko osamila, je poudaril Hombach in Zahod pozval, naj ZRJ sedaj "množično in hitro pomaga, tako da bodo tudi skeptiki videli, da se je korak izplačal".
Slovensko zunanje ministrstvo je pozdravilo odločitev organov ZRJ. Po mnenju ministrstva je s tem dejanjem izpolnjena zahteva demokratične mednarodne skupnosti, da se Miloševića privede pred obličje pravice in da odgovarja za svoja dejanja, ki so povzročila vojne in toliko gorja na območju nekdanje SFRJ. Ministrstvo je še izrazilo prepričanje, da bo Miloševićeva izročitev haaškemu sodišču pozitivno vplivala na stabilizacijo razmer v JV Evropi, izročitev pa tudi dokazuje, da so demokratične sile v ZRJ odločene nadaljevati vsestransko preobrazbo v tej državi s ciljem krepitve demokracije in vsesplošnega napredka. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika označil kot zmago naprednih sil v Beogradu, ki priča o moči demokratične vlade v Beogradu.
