Po večurnem zaslišanju je preiskovalni sodnik za Miloševića, ki je izjavil, da se ne čuti krivega, odredil 30 dni preiskovalnega zapora. Miloševićev odvetnik Toma Fila je napovedal, da bo zoper sodnikovo odločitev takoj vložil pritožbo. Fila je tudi dejal, da se Milošević dobro počuti, obiskala pa ga je že tudi žena Mira Marković.
Po besedah pravosodnega ministra Vladana Batića, nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku grozi od 5 do 15 let zapora, zagovarjati pa se bo moral zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in zaradi številnih finančnih zlorab in transakcij. Dodatno naj bi ga ovadili zaradi hujskanja k uporu ter odgovornosti za incident, ko sta bila ob poskusu njegove aretacije ranjena dva policista.
Sicer pa je bistvo ovadbe proti Miloševiću nezakonito pridobivanje premoženjske in drugih koristi tako zase kot za Socialistično stranko. Ocenjena škoda zaradi pretakanja denarja, ki je namesto v državnem proračunu končal na različnih zasebnih računih, znaša okoli 230 milijonov nemških mark. Milošević naj bi organiziral skupino najbližjih sodelavcev in jim naložil, naj sistematično kršijo oziroma ne izvajajo zakonov.
Na vprašanje, kdaj se bo Milošević zagovarjal tudi pred haaškim sodiščem za vojne zločine, je srbski pravosodni minister Batić odgovoril, da bodo o vprašanju izročitve katerega koli jugoslovanskega državljana haaškemu sodišču lahko odločali šele po sprejetju zakona o sodelovanju s sodiščem.
Haški tožilci so obtožnico, ki Miloševića bremeni zločinov proti človeštvu in kršitve mednarodnega vojnega prava na Kosovu, že sestavili. Kmalu pa naj bi končali tudi obtožnico za vojne zločine na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
Policija je danes aretirala tudi domnevnega voditelja varnostnikov nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, pomembnega člana stranke Jugoslovanske levice, ki jo vodi Miloševićeva soproga Mira Marković in več drugih oseb, ki so poskušale preprečiti Miloševićevo aretacijo.
Ob tem je bilo prijetih tudi več oseb, ki so obtožene nezakonitega posedovanja orožja in uporabe orožja med prvim poskusom aretacije Miloševića v noči na soboto. Vučinić je bil med glavnimi organizatorji "ljudske straže" privržencev nekdanjega predsednika ZRJ, ki so minuli mesec stražili Miloševićevo rezidenco na Dedinju.
Kot je znano je prvi poskus Miloševićeve aretacije v noči na soboto propadel zaradi odpora telesnih stražarjev. V posegu sta bila ranjena dva policista in en fotoreporter.
Poveljnik generalštaba jugoslovanske vojske Nebojša Pavković je zatrdil, da jugoslovanska vojska srbski policiji ni poskušala preprečiti aretacije. Pavković je v pogovoru za beograjski radio B-92 poudaril, da je bila edina naloga vojske varovati Miloševićevo rezidenco na Dedinjah, in zavrnil obtožbe srbske vlade, da je vojska policijskim silam v noči na soboto sistematično preprečevala aretacijo Miloševića.
Aretacija Miloševića se je zgodila tik pred iztekom roka, ki so ga ZR Jugoslaviji postavile ZDA, saj je ameriški kongres predsedniku Bushu naložil, da mora odločiti, ali ZRJ sodeluje s haaškim sodiščem. Na podlagi tega se bodo ZDA namreč odločile o gospodarski pomoči oz. sankcijah proti ZR Jugoslaviji. Srbski premier Zoran 195144inđić je povedal, da ta ultimat ni igral vloge pri Miloševićevi aretaciji, saj tovrstno pogojevanje ni sprejemljivo za suvereno državo.
Aretacijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča je pozdravil tudi ameriški predsednik George Bush in jo označil kot "prvi korak". Novo jugoslovansko vlado je pozval, naj Miloševića izroči haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. V izjavi za javnost pred Belo hišo je Bush poudaril, da mora Milošević pred sodiščem odgovarjati ne le za zločine, storjene nad srbskimi civilisti, ampak tudi za kršitve mednarodnega prava. "Ne moremo in ne smemo pozabiti strašljivih pogledov ustrahovanih žensk in otrok v vlakih, izčrpanih zapornikov za bodečo žico in množičnih grobišč, ki so jih odkrili preiskovalci ZN," je v izjavi še povedal Bush. Bush je jugoslovanski vladi izrazil podporo ZDA.
Ameriški državni sekretar Colin Powell pa se po besedah tiskovnega predstavnika State Departmenta pred ponedeljkom ne bo odločil, ali bo kongresu poročal o tem, da ZRJ izpolnjuje njihove pogoje za nadaljevanje finančne pomoči ZDA in ameriško podporo Beogradu v mednarodnih finančnih ustanovah. ZRJ lahko pričakuje finančno pomoč kongresa le v primeru, če bo sodelovala s haaškim sodiščem, spoštovala človekove pravice, razvijala pravno državo in prenehala podpirati Republiko srbsko.
