Minister Rupel je pri tem izrazil pričakovanje, da bo Unija izpolnila zavezo in bo od konca 2002 naprej medse sprejemala pripravljene kandidatke. V kontekstu razvoja in pripravljenosti na prevzem obveznosti članstva je po prepričanju vodje diplomacije Slovenija ena vodilnih kandidatk in se kot takšna uvršča med prve v vrsti za naslednji krog širitve. Kot posebej pomembno v širitvenem procesu je Rupel izpostavil spoštovanje načela diferenciacije, ki bolj pripravljenim kandidatkam omogoča hitrejše napredovanje. Za demokratično legitimnost širitve je treba upoštevati objektivno pripravljenost kandidatke, da sprejme in izvede skupno zakonodajo, je poudaril minister.
Na izmenjavi mnenj s parlamentarnim odborom za zunanje zadeve je sodeloval tudi šef unijinih pogajalcev za Slovenijo Jaime Garcia Lombardero. Ob povzetku lanskoletnega poročila o napredku Slovenije je bil Lombardero z napredovanjem Slovenije na splošno zadovoljen in državo opisal kot kredibilnega in odgovornega partnerja v procesu. Ob zagotovilu, da bo komisija potrebne priprave za hitro napredovanje pristopnih pogajanj kar najhitreje opravljala, je poziv k takšnemu pristopu naslovil tudi na Slovenijo. Vsaka uspešna pogajanja pa morajo teči z roko v roki z uspešnim sprejemanjem in izvajanjem skupne zakonodaje, je dodal.
Z zatrdilom, da ima Slovenija s svojimi sosedami zelo dobre odnose ter da je vse probleme moč rešiti z dialogom, je Rupel odgovoril na poslansko vprašanje o odprtih vprašanjih s sosednjimi državami. Glede vprašanja avnojskih sklepov, ki ga odpira Avstrija, je menil, da o vsebini samih sklepov ni moč razpravljati, medtem ko se je moč pogovarjati o s tem povezanimi premoženjskimi vprašanji. Glede jedrske elektrarne v Krškem, prav tako problema v odnosih z Avstrijo, pa je izrazil upanje, da bo vprašanje čim prej zaprto. Študije so pokazale, da je nuklearka varna, sicer pa za varnost elektrarne ni nihče bolj zainteresiran kot Slovenija sama.
Največ poslanskih vprašanj se je nanašalo na razmere na jugovzhodu Evrope. Upamo, da bosta Podgorica in Beograd našla skupni jezik o prihodnosti, je na vprašanje o stališču do morebitnega nadaljnjega razpadanja ZRJ odgovoril minister, vendar pri tem poudaril, da Slovenija ne bo nasprotovala nobenemu rezultatu demokratičnega procesa ali mirnega dogovora. Izredno pozitivno mnenje je poslancem podal o novih jugoslovanskih oblasteh na čelu s predsednikom Vojislavom Koštunico.
