Naslovnica

Ministri o južni evropski meji

Brdo pri Kranju, 03. 03. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Varnostni vidiki, zlasti vse bolj pereča problematika organiziranega kriminala ter ilegalnih migracij, vzpostavljanje schengenskih standardov na prihodnji evropski južni meji ter medsebojno sodelovanje in pomoč, kar zadeva varnostna vprašanja, so bili osrednji poudarki pogovorov notranjih ministrov Nemčije in Italije, Otta Schilyja in Enza Bianca, s slovenskim kolegom in gostiteljem, notranjim ministrom Radom Bohincem. Vsi trije ministri so izrazili zadovoljstvo nad zelo uspešnimi in konstruktivnimi pogovori, ki so potekali "v evropskem duhu". Strinjali so se, da je stvar slovenske evropske kredibilnosti, da vzpostavi schengenske standarde na prihodnji južni evropski meji, vendar tega ne more narediti sama, temveč potrebuje pomoč in sodelovanje tako znotraj EU kot tudi držav članic.

Zelo plodni in konstruktivni pa so bili tudi pogovori z italijanskim kolegom Biancom, je dejal Bohinc. Ministra sta zlasti izrazila zadovoljstvo nad dosedanjimi rezultati sodelovanja obeh policij. Kot zelo uspešen in dober primer evropskega sodelovanja pa se je po ocenah sogovornikov izkazalo tudi sodelovanje italijanske in slovenske policije v okviru mešanih patrulj na italijansko slovenski meji. Zato so se odločili, da bodo z njimi nadaljevali in jih še okrepili. Po enakem vzorcu bo Slovenija začela uvajati tudi mešane patrulje na slovenski državni meji s Hrvaško. Gosta sta bila navdušena nad ogledom slovensko-hrvaške meje iz zraka. Minister Bohinc je namreč kolegoma predstavil problematiko doseganja schengenskih standardov na bodoči evropski južni meji. Tako so si lahko na lastne oči ogledali mejo ter ovrednotili, kolikšna so potrebna dodatna prizadevanja za to, da se zmanjša propustnost slovensko-hrvaške državne meje na način oz. kot to zahtevajo schengenske norme. Pri tem sta notranja ministra Italije in Nemčije Sloveniji izrazila vso podporo in pomoč. Slovenija je namreč po mnenju sogovornikov na dobri poti, da kmalu postane članica EU. Takrat bo meja s Hrvaško zunanja meja EU, ki jo bo potrebno ustrezno zavarovati.

Sogovorniki so izpostavili tudi nujnost diplomatskih prizadevanj EU v zvezi s preprečevanjem ilegalnih migracij. Gre zlasti za poenotenje viznih standardov kot način preprečevanja migracijskih tokov. V tem oziru je pomembno sodelovanje tudi z Iranom ter z državami na Balkanu, Hrvaško, BiH in ZR Jugoslavijo, koder tudi vodijo t. i. balkanske tihotapske poti.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10