Naslovnica

Mira dobila vizum

Haag/Sarajevo/Atene/Beograd, 14. 07. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.

Nizozemska ji je odobrila vizo, tako da bo lahko obiskala svojega moža v zaporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Miri in snahi Milici so izdali vizo pod posebnimi pogoji. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Nizozemske ni želel pojasniti, kakšni so ti posebni pogoji, potrdil je le, da viza omogoča samo en vstop na Nizozemsko. Evropska komisija se je minuli teden odločila, da lahko Markovičeva dobi vizo za vstop na Nizozemsko in obišče svojega soproga. Mira Markovič je sicer še vedno na črni listi Evropske unije in drugače ne bi smela vstopiti v države EU, v Haag pa bo lahko odpotovala v nekaj dneh, potem ko ji nizozemsko veleposlaništvo v Beogradu izda papirje.

Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je na obisku v Sarajevu izrazil prepričanje, da bosta nekdanji politični in vojaški vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić in Ratko Mladić prej ali slej aretirana in pripeljana pred sodišče. "Na vsak način bosta naša," je dejal Robertson. Na novinarsko vprašanje zakaj mednarodne sile pod okriljem zveze NATO še vedno niso aretirale Karadžića, je Robertson dejal, da je BiH velika, Karadžić pa ima še vedno prijatelje. "Vendar je skrivališč vedno manj, mi pa smo povsem odločeni, da ga aretiramo," je še dodal generalni sekretar zveze NATO.

Nekdanji načelnik generalštaba Jugoslovanske vojske Momčilo Perišić, ki je trenutno vpliven član demokratične oblasti je v Beogradu izjavil, da je Milošević že leta 1996 ukazal aretacijo voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, da bi ga izročil haaškemu sodišču. Perišič trdi, da je zavrnil tak ukaz in Karadžića označil za srbskega heroja. Mnogi srbski novinarji pa dvomijo v njegovo izjavo, saj je bil Perišić v tem času zvest Miloševićev general. Trdijo tudi, da je bil Karadžić po letu 1996 večkrat v Srbiji in ga ni nihče aretiral.

Kakih 5000 Miloševićevih privržencev pa se je zbralo v Beogradu na protestih proti Miloševićevi izročitvi Haagu. To so že četrte demonstracije v podporo Miloševiću po njegovi izročitvi 28. junija. Milošević ima privržence tudi v Grčiji, kjer je skupina devetnajstih znanih grških osebnosti, med njimi znani skladatelj Mikis Teodorakis, v izjavi za javnost zahtevala njegovo izpustitev iz haaškega zapora, saj naj bi bila izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika haaškemu sodišču kršenje "temeljev nacionalne suverenosti in mednarodnega prava".

Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je predlagal, da bi pri obrambi Miloševiča pred haaškim sodiščem sodelovali tudi ruski odvetniki. Seleznjov je še pojasnil, da so v Moskvi že oblikovali skupino pravnikov, ki preučuje pravne vidike napada zveze NATO na Jugoslavijo spomladi leta 1999.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10