Miro Kline: SDS si je prisvojila vse uspehe te vlade

Je boj proti koncentraciji kapitala, v takšni obliki kot se kaže sedaj (na primer izredne seje o koncentraciji kapitala), predvolilna poteza? Oz. v kolikšni meri je lahko predvolilna poteza.

Boj proti koncentraciji kapitala je naravnost idealna tema za vsake volitve, ker omogoča izvajanje strategije imenovane »proti«. Vendar zaradi dejstva, da gre v letošnjem primeru za povsem pristranski boj proti »tajkunom«, očitno zgolj samo proti tistim iz enega političnega pola, je več kot očitno, da je posredi močan predvolilni motiv. V nasprotnem primeru bi JJ in njegovi vojaki najprej pometali pred svojim pragom. To pa vztrajno odklanjajo.

Katere bodo osrednje teme letošnje predvolilne kampanje? In kako se bo to odražalo na marketinški promociji (če se bo)?

Glede na to, da se je volilna kampanja že zdavnaj začela so jasne tudi skoraj vse ključne teme. Tajkuni, izbrisani, nakupi in prodaja orožja, inflacija, predsedovanje EU, spolno življenje politikov in podobno so samo nekatere izmed njih. Potrebno je povedati, da gre v volilnih kampanjah vedno za integracijo treh različnih načinov komuniciranja. Eno predstavlja oglaševanje, ki ga povsem kontrolirano izvaja vsaka stranka in je skoraj vedno osnovana na strategiji »ZA« določeno temo, vrednoto, rešitev problema itd. Temu sledijo javno nastopi, ki jih stranke lahko povsem (shode svojih somišljenikov ...) ali pa zgolj delno (TV soočenja, intervjuje v revijah ...) kontrolirajo. V veliki meri gre za načrtovano vedenje nastopajočih, za upravljanje vtisov na udeležence in tiste, ki jim prisostvujejo zgolj preko medijev. Na koncu je še področje proženja dogodkov, najpogosteje v obliki afer, ki jih pokrivajo mediji in imajo nanje stranke, ki so jih sprožile majhen ali vsaj močno omejen vpliv.

Kakšno razliko pričakujete med sedanjo opozicijo in vladnimi strankami v predvolilnih temah.

Situacija bo, pravzaprav je že silno zanimiva, ker je povsem neobičajna. Agresivno napada »koalicija«, pravzaprav zgolj SDS, ki si je prisvojila vse rezultate koalicije in gre proti vsem, ki so delovali v prejšnjih vladah. Torej vključno s SLS in DeSUS, čeprav sta bili sedaj v koaliciji in pomagali pri njenih dosedanjih uspehih in neuspehih. Opozicija se dejansko sploh ne bori, ker se nenehno brani pred napadi SDS oziroma »koalicije«. Postavlja se v vlogo nebogljene žrtve in nekako potiho upa, da bo njihova zmaga prišla sama od sebe. Morda bo prišlo do preobrata v njihovem delovanju sedaj, ko so SD, Zares in LDS končno sprejeli »dogovor o zavezništvu«.

Katere so prednosti opozicije in prednosti vladajočih strank pred volitvami? (na primer vladne stranke se lahko "pohvalijo" z uspehi, lahko pred volitvami prilagajajo zakonodajo, da je bolj všečna - primer ZDA, kjer je znano, da se pred volitvami davki znižajo, omili politika ... Opozicijske stranke pa lahko izpostavljajo napake vladajočih)

Danes vemo, da je prednosti vsake stranke potrebno graditi tekom celotnega mandata in ne samo pobrati tisto kar se ponuja v času volilne kampanje. To še posebej velja za opozicijo, ki mora najti, razviti in ponuditi alternativne rešitve. Doslej še nismo slišali nič prepričljivega, samo zgolj splošne floskule o alternativni poti in novih politikih. Zato čakamo, da bodo to končno razkrili in nas prepričali s svojimi predlogi rešitev.

Pričakujete tudi negativno kampanjo, ali se ta pri nas - po izkušnjah iz preteklosti - "splača"? Je morda zgodba o tajkunih primer negativne kampanje?

Mi ni potrebno več pričakovati, ker se že sedaj odvija serija negativnih kampanj. Sam jih raje poimenujem »psevdo dogodki«, ker jih potem ljudje lažje in hitreje zaznajo medijih, ki jih uporabljajo in jim zaupajo. Tajkuni so tema, njeno negativno obliko pa predstavljajo dogodki kot so na primer aretacije, zaslišanja brez obtožnice, izredne seje, kaznovanje za takšne in drugačne prekrške.

Kakšno volilno udeležbo pričakujete? Volilna udeležba se je skozi leta nižala, je to normalno? Bi kazalo v Sloveniji sprejeti kakšne ukrepe, morda v stilu italijanskih, ki bi volivce spodbudile da bi odšli na volitve?

Prepričan sem, da še zdaleč nismo na nivoju Italije. Zato pričakujem volilno udeležbo okoli 68-72 odstotkov. Opozicija bo skušala pritegniti velik del neodločenih volivcev in z njihovimi glasovi premagati sedanjo koalicijo ali točneje SD premagal SDS. Za to ne potrebujemo posebnih vzpodbud, zadostuje sedanja stopnja razočaranja nad dosedanjimi rezultati vodenja države v zadnjih štirih letih. Seveda pa tudi prepričljivo obljubo, da bo nova vlada delal bolje.

Na podlagi česa se volivci pretežno odločajo na volitvah? Bi se strinjali z izjavo ameriškega sociologa Jefferyja Goldfarba, ki je dejal, da se volivci odločajo kot med različnimi znamkami pralnega praška in da to tudi zato, ker manjka kvalitetne javne razprave?

Z njegovo izjavo se zgolj delno strinjam. Samo del volivcev namreč uporablja strategijo hevristike z uporabo znamk politikov in ali njihovih strank. Najbolj informirani se odločajo povsem racionalno na osnovi strankinega programa. Tretji izbirajo popolnoma pod vplivom emocij in izberejo svojega kandidata na osnovi njegove všečnosti. Zadnji iz protesta do delovanja političnega sistema izberejo »nepotrošnjo pralnega praška« in se sploh ne pojavijo pred volilnimi skrinjicami. Danes pač ne moremo več gledati na trg volivcev kot na homogen trg. Ta se namreč že vrsto let nenehno drobi na vse manjše dele ali segmente in niše.