Strani naj bi se sporazumeli o tem, da "je potrebno pravico do vrnitve beguncev uresničevati v okviru neodvisne palestinske države ter na ozemljih, ki jih bo Izrael vrnil Palestincem," poroča časnik. Šlo naj bi za območje Halutza v puščavi Negev na jugu Izraela, ki jo Izraelci ponujajo Palestincem v zameno za priključitev nekaterih ozemelj na Zahodnem bregu. Takšne navedbe, ki jih uradni Tel Aviv ni potrdil, so v nasprotju s stališči palestinske strani, ki vztraja pri zahtevi, da Izrael prizna pravico do vrnitve beguncev. Kar zadeva status Jeruzalema, ki prav tako predstavlja jabolko spora, naj bi se delegaciji dogovorili, da bodo judovske četrti, ki so jih v vzhodnem jeruzalemu zgradili po letu 1967, ostale pod izraelsko suverenostjo, arabske četrti pa naj bi prešle pod palestinsko upravo.
V zvezi z vprašanjem starega mesta in svetih krajev pa naj bi "končno odločitev sprejeli čez pet let, v tem obdobju pa naj bi jih nadzorovali skupaj na podlagi statusa quo". Izraelski premier v odstopu Ehud Barak je v torek menil, da bi bilo mogoče mirovni sporazum s Palestinci doseči v nekaj mesecih. "Izrael je pripravljen na iskanje rešitev po načelu dve državi, dva naroda," je z izraelski radio pojasnil Barak, ki naj bi tudi izrazil tudi pripravljenost za srečanje s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom še pred premierskimi volitvami v Izraelu, ki bodo 6. februarja. Barak je minulo nedeljo, potem ko ga je Arafat med obiskom na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu ostro napadel, možnost takšnega srečanja zavrnil.
