Obletnico njegove prve izvolitve so včeraj Francozi svečano obeležili tudi na pariškem trgu Bastilja. Mitterand je bil sicer prvi in za zdaj edini francoski predsednik iz vrst socialistov. Prvi mandat je dobil na volitvah 1981, drugega pa 1988. Umrl je 8. januarja 1996 za posledicami raka na prostati.
Mitterand je na snemanje omenjenega prispevka pristal pod pogojem, da ga ne objavijo pred njegovim odhodom iz Elizejske palače. V prispevku je Mitterand glede medle reakcije velikih sil na stalne napade bosanskih Srbov navkljub sklenjenim sporazumom naredil vzporednico iz druge svetovne vojne. "Tudi Nemci so v drugi svetovni vojni na Balkan poslali šest oklopnih divizij, a niso obvladali Srbov. Odločitev o intervenciji je v pristojnosti odgovornih, jaz pa sem odgovoren za Francijo in ne bom prevzemal odgovornosti za druge," je pojasnil Mitterand, ki je sicer 28. junija 1992 povsem presenetil svetovno javnost, ko je na vrat na nos priletel na sarajevsko letališče, da bi dokazal, da je letališče odprto.
V času, ko je nastajal prispevek, sredi leta 1994, je v BiH vladala kriza glede napada na t.i. enklavo Goražde. Mitterand je zavrnil vsako odgovornost za mrtve v Sarajevu, Tuzli, Goraždu, pa tudi v Ruandi. "Francija ogromno prispeva k mirovnim prizadevanjem po svetu, nekateri napori so tudi uspešni. Tudi v BiH je bilo rešenih veliko življenj zaradi akcij Združenih narodov, torej tudi Francije," je pojasnil.
Dan pred opravljenim pogovorom je skupina intelektualcev v francoskem časniku Le Monde objavila hude obtožbe na račun Mitteranda, tedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona in tedanjega britanskega premiera Johna Majorja, da so "srbskim totalitaristom v Goraždu de facto prepustili proste roke". Mitterand je v pogovoru priznal, da ga je članek prizadel in užalil, saj so njegovi avtorji "šli predaleč", je še dejal Mitterand.