Indonezijo je v zgodnjih jutranjih urah stresel silovit potres z magnitudo 7,7, kar je povzročilo precejšnje vznemirjenje med prebivalci in obiskovalci. Dogodek je iz prve roke doživel slovenski profesor dr. Andrej Šmuc, ki se trenutno nahaja v obalnem mestecu Labuan Bajo. Kot je opisal v svojem pričevanju, se je tresenje začelo ob šestih zjutraj, ko ga je sunek dobesedno vrgel iz postelje. "Začelo se je z rahlim tresenjem postelje, potem pa se je začela premikati celotna stavba," je povedal dr. Šmuc in dodal, da so se ob tem pojavljali nenavadni in srhljivi zvoki, ki so spremljali premikanje konstrukcije.
Življenje se vrača v normalo, a nevarnost cunamija ostaja
Kljub močnemu začetnemu šoku se je življenje v mestu presenetljivo hitro vrnilo v stare tire. Le nekaj ur po potresu so bile ulice znova polne motorjev in hrupa, vendar ena ključna razlika ostaja – v mestu zaradi strahu pred cunamijem ni mogoče dobiti kave. Dr. Šmuc izpostavlja razliko v reakciji med domačini in tujci. "Odziv domačinov je bil zelo hladen in mil. Vsi tisti, ki so delali rahlo paniko, so bili turisti," pojasnjuje. Za mnoge obiskovalce je bila to prva tovrstna izkušnja, kar je v kombinaciji z visoko magnitudo povzročilo precej strahu.
- Potres na indonezijskem otoku Flores AP
- Potres na indonezijskem otoku Flores AP
Geološko ozadje potresov na tem območju
Vzrok za tolikšno dovzetnost Indonezije za potresno in vulkansko dejavnost tiči v njeni specifični geološki legi. Kot pojasnjuje dr. Šmuc, se otočje nahaja blizu t. i. cone subdukcije, kjer morska plošča tone pod drugo ploščo. Ko se na tem stiku naberejo ogromne napetosti in sile, se zgornja plošča nenadoma sprosti, kar sproži močan potres. Gre za proces, ki se na tem delu planeta nenehno ponavlja, zato so močni sunki za tamkajšnje okolje pričakovani, čeprav še vedno nevarni za prebivalstvo in infrastrukturo.
Subdukcija je geološki proces, pri katerem se ena tektonska plošča potisne pod drugo in se pogrezne v zemeljski plašč. To se običajno zgodi, ko se srečata oceanska in celinska plošča ali dve oceanski plošči. Ker so oceanske plošče gostejše, se potisnejo v globino, kjer se zaradi visokih temperatur in pritiskov začnejo taliti, kar pogosto vodi do nastanka vulkanov, globokomorskih jarkov in močnih potresov.
Cunami nastane, ko potres povzroči nenaden in obsežen premik morskega dna. Če se morsko dno ob potresu navpično dvigne ali spusti, se celoten vodni stolpec nad njim premakne, kar ustvari serijo dolgih valov. Ti valovi se na odprtem morju širijo z veliko hitrostjo, ko pa dosežejo plitvejše obalne vode, se njihova hitrost zmanjša, višina pa drastično naraste, kar povzroči poplavljanje obalnih območij.
Pacifiški ognjeni obroč je območje v obliki podkve okoli Tihega oceana, kjer se nahaja večina aktivnih vulkanov in kjer se zgodi največ potresov na svetu. To območje je posledica nenehnega premikanja in trkanja tektonskih plošč. Indonezija leži na enem izmed najbolj aktivnih delov tega območja, zaradi česar je država nenehno izpostavljena visoki seizmični in vulkanski nevarnosti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.