Programska zasnova zbirke se oblikuje okoli modernih in aktualnih literarnih del, ki so se v preteklih letih že uvrstili med klasična in tistih, ki se jih bo po presoji Andreja Blatnika, Ksenije Dolinar in Zdravka Duše ta oznaka gotovo prijela. Glavna urednica Ksenija Dolinar je na novinarski konferenci v jazz klubu Gajo opomnila, da se izbor del v zbirko ne bo omejeval le na roman, temveč se vanjo lahko uvrstijo tudi druge literarne zvrsti. V Modernih klasikih se bodo predstavili novi prevajalci in pisci spremnih besed, med katerimi je tudi Sandra Baumgarten, ki je za roman Bralec opravila oboje.
Bernhard Schlink se je do izida Bralca uveljavil kot pisec kriminalnih romanov, ta knjiga pa mu je prinesla svetovno slavo in množico prevodov. Gre za roman o nezavedni krivdi: junaka kljub razliki v letih vzpostavita ljubezensko zvezo, nakar se po sedmih letih ženska znajde na sodnem procesu, saj se izkaže, da je sodelovala v nacističnem uničevanju kot paznica v Auschwitzu. To pa ni edina skrivnost, njena kronska sramota je, da je nepismena. Andrej Blatnik je v povezavi z romanom Bralec dejal, da skozi branje človek vrednoti svet, nepismenim pa je ta možnost odtujena. Tako tudi Hani. Roman je poln avtorjevih eksukurzev o kolektivni krivdi in nerazrešenem odnosu do svoje zgodovine. Baumgartnerjeva je opozorila na težave pri prevajanju eksplicitnega originalnega naslova Der Vorleser, ki v nemškem jeziku označuje tistega, ki bere naglas (pripovedovalec namreč Hani prebira gore knjig), slovenski "Bralec" pa tega pomena ne vsebuje.
Mazurka za dva mrtveca Camilia Joseja Cele v nespremenljivem teku časa riše življenje ljudi iz sedmih španskih družin in nekaterih posameznikov, ki tako ali drugače vdirajo v njihove močne sorodniške vezi. Vse se vrti okoli spolnosti, brezobzirnosti in surovosti, ne izogibajo se niti telesnemu nasilju. Nenehno navzoča smrt, zdaj ganljiva, zdaj malone smešna, se zavrti v tragični vrtinec, ko na sredini romana zadonijo streli španske državljanske vojne in tako dobi roman še eno pespektivo
