Sicer pa se je ministrstvo iz že planiranega denarja za opremljanje slovenske vojske v zadnjih mesecih odločilo predvsem za nakup zaščitnih in transportnih sredstev: 10 Valukov, 30 Hammerjev, pa tudi veliko drugih vozil. Za to opremo so skupaj porabili približno 9 milijard tolarjev, kljub naglici, s katerimi so podpisali pogodbe, pa minister zagotavlja, da opreme niso kupovali na pamet. Da pa se v ozadju vojaških nakupov marsikaj dogaja, pričajo tudi zapleti pri izbiri ponudnika za nove helikopterje, ki naj bi jih v kratkem kupila slovenska vojska. Minister Grizold se tako po eni strani pritožuje nad domnevnimi pritiski ameriškega proizvaljalca Bell, čigar helikopterje slovenska vojska že uporablja, po drugi strani pa se zdi, da so zahteve obrambnega ministrstva tako rekoč pisane na kožo konkurenčni ponudbi francoskega podjetja Eurocopter, ki ponuja večje helikopterje.
Program ukrepov za izboljšanje stanja pripravljenosti Slovenske vojske sledi po kritičnem poročilu vrhovnega poveljnika, predsednika države Milana Kučana. Obravnaval ga je svet za nacionalno varnost, včeraj pa ga je obravnavala in podprla tudi vlada, z izjemo finančnega dela programa, ki ga je potrebno še uskladiti. V programu je kot strateški cilj določeno, da se v obdobju 2002-2004 zmanjša obseg in izboljša struktura, opremljenost, usposobljenost in delovanje Slovenske vojske za opravljanje zakonsko predpisanih nalog in doseganje primerljivosti z vojskami držav članic zveze NATO. Na podlagi ocen in možnosti se bo zmanjšala vojna sestava s 74.000 na približno 30.000 pripadnikov, povečal se bo mirnodobni del vojske in pospešili izpopolnitev 10. in 20. bataljona, ki ju bodo sestavljali poklicni pripadniki vojske. Kadrovsko strukturo Slovenske vojske je potrebno izboljšati, edina možnost pa je zmanjševanje števila častnikov in podčastnikov v korist vojakov, pravi Grizold in dodaja, da ta proces že intenzivno poteka.
