Poslanci so po skoraj petih urah končali razpravo o predlogu zakona o povračilu škode izbrisanim. Večina je opozarjala na vprašanji višine odškodnin in kroga upravičencev.

Notranji minister Gregor Virant meni, da je krog upravičencev določen premišljeno, bi pa morda kazalo razmisliti o omejeni višini odškodnine po sodni poti. "Problematika izbrisanih je eden najtrših orehov, kar jih je sploh kdaj trl državni zbor in vlada pred njim," je poudaril.

Zaveda se, da izbrisani niso zadovoljni s predvideno višino odškodnin, a kot je pojasnil, jim zakon daje možnost uveljavljanja individualnih okoliščin po sodni poti. Veliko poslancev med razpravo opozarja, da je problematiko treba reševati z individualnim pristopom.

Po njegovih zatrdilih je privrženec civilnega dialoga, a da v tem primeru to "milo rečeno ni enostavno", saj so zahteve izbrisanih izjemno visoke. Do druge obravnave se "kakšna stvar" lahko popravi ali dopolni, kar pa bo treba storiti zelo premišljeno. Osebno za zdaj stoji "točno za tem, kar je v zakonu zapisano".

V sredo potuje v Strasbourg in pričakuje, da bo odbor ministrov držav članic Sveta Evrope zakon pozdravil ter naložil "kakšen dodaten razmislek, a ne v smislu kakšnih drastičnih sprememb". Po njegovi oceni se bo odbor tudi zavaroval v smislu, da bo končno besedo imelo Evropsko sodišče za človekove pravice. Sestal se bo tudi s predsednikom sodišča in skušal čim bolj natančno pojasniti "vse okoliščine te naše zgodbe o izbrisanih" v upanju na pozitiven odziv sodišča.

Predlog zakona dobil podporo za nadaljnjo obravnavo

Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer je med razpravo dejal, da je lahko sram tiste, ki so dopustili, da se je izbris zgodil, in tiste, ki danes to zagovarjajo. Njega je sram zato, "ker če je to bilo možno enkrat v tej državi, bo možno še drugič in boji se ljudi, ki bodo prišli na oblast, da bodo to naredili."

Da bo treba zakon še precej dopolniti, je ocenila poslanka SD Ljubica Jelušič. Po njenih besedah je to eden od zakonov, s katerim se počasi popravlja krivica, ki se je zgodila v letih 1991 in 1992. Strinja se, da so med izbrisanimi tudi taki, ki so delovali proti slovenski državi, a to bi morala država ugotavljati že v letih po osamosvojitvi s pomočjo kazenskega pregona.

Poslanec DL Branko Kurnjek je dejal, da razume izbrisane, ki s predlaganimi odškodninami niso zadovoljni, a jih vseeno poziva, naj v danem finančnem položaju v državi sprejmejo predlagane rešitve.

Nekdanji notranji minister in aktualni poslanec SDS Vinko Gorenak se strinja z Virantom glede upravičenosti kroga upravičencev, je pa poudaril, da bi odškodnino v primeru tožbe omejil na manjši znesek.

Vprašanje izbrisanih je treba rešiti enkrat za vselej, je menil vodja poslancev SLS Mihael Prevc. Upa, da se bo v nadaljevanju zakonodajnega postopka dosegel konsenz z izbrisanimi, ki jim je zakon tudi namenjen.

Poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak je poudarila, da imajo sočutje do tistih, ki se jim je zgodila krivica, zato menijo, da je potrebna individualna obravnava, "ne pa deljenje odškodnin kar počez. Ta zakon je v prid vojnih dobičkarjev in tistih, ki si na račun tega zakona pridobivajo glasove."