V Sloveniji je prometna varnost že dalj časa nesprejemljiva in nezadovoljiva in izrazito zmanjšuje kakovost življenja naše družbe in vseh njenih pripadnikov. Od leta 1995 do vključno leta 2000 je zaradi posledic prometnih nesreč umrlo 2120 oseb. Razen nenadomestljive izgube človeških življenj to pomeni tudi za 358 milijard tolarjev družbene škode, med drugim poudarjajo snovalci programa. Le lani je za posledicami prometnih nesreč izgubilo življenje 313 ljudi. Poškodbe v prometnih nesrečah pa so sicer glavni vzrok zdravstvenih težav prebivalstva do 44 leta starosti. Prav slednje, da Slovenija na področju prometne varnosti sodi med najmanj varne evropske države, in da je potrebno nenazadnje nekaj ukreniti, da bi se razmere izboljšale, je bilo tudi osrednje vodilo pripravljavcev programa.
Vzgoja in izobraževanje, tehnični ukrepi, nadzor nad spoštovanjem varnostno-pravnih standardov, raziskovanje varnosti cestnega prometa, medijske aktivnosti in drugi ukrepi, usmerjeni v spremembe prometnovarnostnih stališč in ravnanj, je le nekaj najpomembnejših usmeritev tega zelo pomembnega dokumenta, o katerem so se kar nekaj časa kresala mnenja. Program namreč temelji na leta 1998 uveljavljenem zakonu o varnosti cestnega prometa.
Program obravnava tri varnostno najbolj izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa. To so pešci, kolesarji in mladi vozniki osebnih avtomobilov, ki so primarno obravnavani kot potencialne žrtve prometnih nesreč. Poleg treh najbolj ogroženih skupin udeležencev cestnega prometa pa program izpostavlja tudi dva najpogostejša vzroka prometnih nesreč, in sicer hitrost ter alkohol. Za vsako od izpostavljenih kategorij ter najpogostejših vzrokov prometnih nesreč prinaša tudi konkretne projekte oz. aktivnosti, za katero bi skrbela posamezna ministrstva. Doslej je bila namreč prometna varnost zlasti v domeni represivnega aparata, policije, kar naj bi skušali s programom spremeniti.
Cilj programa je sicer zmanjšanje števila žrtev v prometu, vendar pa je poleg konkretnih številčnih ciljev enako pomembna tudi vzpostavitev sistematičnega, strokovnega, usklajenega, uspešnega, učinkovitega, racionalnega in kontinuiranega dela na področju prometne varnosti v RS. Le s takšnim načinom dela bodo po prepričanju snovalcev programa zagotovili osnovo za dolgoročnejše izboljševanje varnosti cestnega prometa.
Predvidena je tudi ustanovitev nacionalne organizacije za varnost cestnega prometa, ki bo skrbel tudi za koordinacijo izvajanja programov, ki zahtevajo sodelovanje vladnih organov, drugih organizacij, civilne družbe in strokovnjakov. Do vzpostavitve nacionalne organizacije pa bo za izvajanje programa skrbel začasni programski odbor, sestavljen iz predstavnikov ministrstva za promet, ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ministrstva za zdravje in ministrstva za gospodarstvo. Začasni programski odbor bo, kot je predlagano, vodil član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Delovna skupina je ob pripravi programa upoštevala tudi številne direktive in resolucije Sveta Evropske unije ter nacionalne programe Avstrije, Švedske, Irske, Nizozemske, Poljske, Madžarske, Velike Britanije, Finske, Danske in Avstralije.
