V omenjeni stranki so namreč prepričani, da je pravica otroka do optimalnega družinskega okolja oziroma do obeh staršev temeljna človekova pravica. V podporo izraženi trditvi so navedli načelo deklaracije OZN o otrokovih pravicah, ki narekuje, naj bodo koristi otroka vodilo tistim, ki so odgovorni za njegovo vzgojo in izobraževanje, na prvem mestu pa morajo zato biti odgovorni starši. V MSi so opozorili tudi na psihološko prizadetost otrok, saj se bodo ti po njihovem prepričanju na določeni stopnji odraščanja začeli spraševati o svojem izvoru in identiteti, "kar bo gotovo travmatična izkušnja."
Sicer se v MSi strinjajo, da mora biti zdravljenje neplodnosti omogočeno vsakomur, vendar pa po njihovem mnenju stroka jasno opozarja, da zdravljenja ni mogoče opredeliti brez diagnoze. Ob omenjenem so se oprli na mnenje Svetovne zdravstvene organizacije po katerem je par neploden, če po enem letu "rednih" spolnih odnosov ne pride do spočetja. Samske ženske so tako po besedah predsednika MSi izključene iz možnosti zdravljenja "po teh postopkih, saj na noben način ne moremo ugotoviti njihove neplodnosti." Poleg tega, tako Pavlin, je v oceni potrebnih finančnih sredstev in drugih posledic sprejema novele zakona zapisano, da izvajanje zakona ne bo zahtevalo dodatnih proračunskih sredstev, kar pa po mnenju podmladka NSi ne drži, saj bi po njihovem prepričanju morala država prevzeti stroške preživnine otrok.
