Odziv Muslimanske bratovščine: orožja ne bodo uporabili, a vojaškega udara ne sprejemajo

Ali se je v Egiptu zgodil vojaški udar ali ne? Analitiki enotnega odgovora nimajo. Kot pravijo, ima včerajšnje dogajanje v Egiptu tako elemente revolucije kot tudi vojaškega udara pod vodstvom generala Abdela Fataha al Sisija, ki se je odločil, da preklicuje ustavo, predsednik Mohamed Mursi pa je končal v priporu.

Al Sisi vztraja, da je bila akcija izvedena v dogovoru s strankami, s katerimi naj bi bila vojska v stiku že vse od novembra lani, ko se je Mursi postavil nad zakon in uvedel neusklajeno in precej totalitarno ustavo, nato pa pomembne državne funkcije razdelil med vplivneže iz vrst Muslimanske bratovščine.

Uporniško gibanje se je znova začelo krepiti aprila letos, ko so predvsem mladi sklenili, da se je Mursi izneveril vrednotam revolucije, ki je leta 2011 odnesla Hosnija Mubaraka. Muslimansko bratovščino, ki ji pripada Mursi, so obtožili, da gre za kult, ki se z nepoštenimi prijemi skuša dokopati do absolutne oblasti v državi.

Analitiki početje vojske ocenjujejo kot nevarno

Analitiki početje vojske pod vodstvom al Sisija ocenjujejo kot zelo nevarno. Ne le da postavlja pod vprašaj legitimnost instituta volitev v Egiptu, predvsem predstavlja nevarnost, da bodo islamistične skupine v širši regiji v prihodnje zavračale sodelovanje v demokratični politiki in se bodo poskušale na oblast zavihteti z drugimi metodami.

Podobna revolucija je leta 1991 Alžirijo pahnila v desetletje in pol dolgo državljansko vojno, ki je za seboj pustila 150.000 mrtvih.

Prav tako je program iraške vlade iz leta 2003, ki je bil precej maščevalen do članov strank, ki so bile nekoč naklonjene Sadamu Husseinu, pripomogel k temu, da se država še danes spopada z gverilskimi napadi terorističnih celic.

Stabilnost Egipta je tako odvisna od tega, ali bo vojaška oblast sposobna pomagati pri mirnem prehodu oblasti in ali bo mladež – protestniki na Tahrirju so večinoma pripadniki mlajše generacije – sposobna prenesti prenos oblasti, ne da bi Muslimansko bratovščino in Mursija pred sodišče postavili le zato, ker je bil Mursi leto dni neučinkovit predsednik.

In trenutno vse kaže prav na to, da bodo prej ali slej izvedli sojenje, kar bi Muslimansko bratovščino postavilo ob bok "kriminalni združbi" Hosnija Mubaraka, kar bi lahko imelo hude posledice.

Za mir v državi je po mnenju analitikov izjemno pomembno, da če do sojenja že pride, okoli 300 aretiranih pripadnikov Muslimanske bratovščine obtožijo konkretnih zločinov, opredeljenih po kazenskem zakoniku, in ne na podlagi zamer zaradi njihove politične pripadnosti.

Kakšen bo odziv Muslimanske bratovščine?

Vprašanje je tudi, kakšna bo reakcija Muslimanske bratovščine. Ali bodo izbrali pot, ki jo je leta 1997 izbrala turška stranka za pravico in razvoj (AKP), ki je reformirala program in se na volitvah vrnila na oblast, ali se bodo zatekli k terorizmu, s čimer bi razpolovili državo in ugledu političnega islama vtisnili velik črn pečat.

V odzivu so dejali, da orožja ne bodo uporabili, a da je za njih vojaški udar nesprejemljiv. Član bratovščine je dejal, da sami ne bodo vzeli orožja v roke, bo pa Mursijeva odstavitev spodbudila druge skupine, da se zatečejo k nasilju.

Razdvojenost Egipta se poglablja

Trenutno nobena stran nima prave politične večine. Razdvojenost Egipta, kjer je Mursi na volitvah lani zmagal z le 52 odstotki glasov, se nadaljuje in poglablja.

Mohamed Mursi je še pred odstavitvijo pozval k mirnemu reševanju položaja in k dialogu z nasprotniki svoje politike.

Po vojaški akciji bi se lahko govorica Muslimanske bratovščine hitro spremenila, meni zaslužni profesor na univerzi Michigan Mohamed Ajoob. "Največja lekcija, ki se je bodo iz te zgodbe naučili islamisti, je, da morajo oblast držati bolj trdno v rokah, zato bodo manj pripravljeni na pogajanja in kompromise. Velika verjetnost je tudi, da se bodo podporniki predsednika iz zmernih islamistov prelevili v skrajnejše," je dejal.

V pogovoru za CNN je tudi tiskovni predstavnik Muslimanske bratovščine poudaril zavezanost organizacije k miru, a namignil, da v bratovščini vlada veliko nezadovoljstvo s trenutnim položajem. "Sicer smo zavezani k miru in mirni tranziciji oblasti, vendar če pot k demokraciji vsakokrat razrijejo ... Kaj nam še preostane?" se je vprašal.