Makedonski predsednik Boris Trajkovski je danes na zasedanju makedonskega parlamenta, posvečenem zaostrenim razmeram na meji s Kosovom, zatrdil, da je Makedonija odločena pregnati ekstremiste iz svojega ozemlja. "S teroristi oziroma z elementi, ki predstavljajo rasno in etnično sovraštvo, se ne bomo pogajali," je še poudaril Trajkovski in izrazil prepričanje, da bo "zmaga nad terorizmom in ekstremizmom okrepila medetnične odnose in stabilnost" v državi. Trajkovski je mednarodne sile na Kosovu KFOR vnovič obtožil, da niso izpolnile svojih obveznosti, kot jih določa resolucija Varnostnega sveta ZN o Kosovu in niso zavarovale meje z Makedonijo.
"KFOR obveznosti ni izpolnil in to zaradi razlogov, ki jih težko razumemo," je bil oster makedonski predsednik, ki je dejal, da so bile "makedonske varnostne sile pri zaščiti severne meje prepuščene same sebi, medtem ko so skupine ekstremistov iz druge strani meje lahko neovirano delovale na našem ozemlju". Trajkovski je zahteval sprejem "nujnih ukrepov" za ustavitev "tistih, ki ogrožajo mirovni proces" na območju.
Trajkovski je tudi ponovil zahtevo Skopja po vzpostavitvi petkilometrskega varnostnega območja na meji med Makedonijo in Kosovom, kjer naj bi bile nameščene posebne enote sil KFOR, ki naj bi preprečevale trgovino z orožjem.
Na Dunaju pa se je danes na zahtevo Makedonije sestal Stalni svet Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Ta je izrazil polno podporo oblastem v Skopju in obsodil akcije albanskih skrajnežev, ki lahko "samo poslabšajo že sicer krhko ravnovesje na območju". Predstavniki 55 držav članic so v sporočilu za javnost, ki ga je po zasedanju prebral predsedujoči svetu, Romun Liviu Bota, podprli "neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Makedonije in nedotakljivost njenih meja". OVSE še ocenjuje, da spopadi na obmejnem območju "predstavljajo resno zaostrovanje napetosti" in obenem opozarja, da se bo v primeru, "da mednarodna skupnost ne bo sprejela ustreznih ukrepov, povečalo tveganje za destabilizacijo območja".
V zvezi z makedonskimi zahtevami po ustanovitvi varnostnega območja je Bota dejal, da OVSE "podpira vse aktivnosti, ki jih izvaja makedonska vlada, omenjena zahteva pa bo predstavljena na sredinem zasedanju Varnostnega sveta ZN," posvečenem razmeram v Makedoniji.
Delovanje albanskih skrajnežev na meji med Makedonijo in Kosovom je danes obsodila tudi Evropska unija, ki je zahtevala ustavitev nasilja, od političnih voditeljev na Kosovu pa, naj izolirajo upornike. Petnajsterica je podprla vlado v Skopju, ki jo je obenem pozvala k "zmernemu" odgovoru makedonskih sil na morebitne nove provokacije skrajnežev. Napade sta obsodili tudi Romunija in Hrvaška. O napetih razmerah na severozahodu Makedonije sta se danes po telefonu pogovarjala tudi nemški zunanji minister Joschka Fischer in njegov makedonski kolega Srdjan Kerim. Fischer je nasilje obsodil in Makedoniji ponudil pomoč Nemčije pri iskanju mirne rešitve spora, obenem pa je sogovornika zaprosil, naj Makedonija čimprej vnovič odpre svojo mejo s Kosovom, da ne bi otežila oskrbe sil KFOR v pokrajini.
Albanski premier Ilir Meta je v pogovoru za francoski dnevnik Le Figaro dejal, da Albanija ne podpira nikakršnih sprememb meja in je povsem proti nasilju, Albanci iz doline Preševa na jugu Srbije pa se morajo pogajati z Beogradom. Menil je še, da je nasilje na jugu Srbije in na meji med Makedonijo in Kosovom "posledica politike, ki jo je v zadnjem desetletju vodil nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević", po prihodu demokratičnih sil na oblast v Beogradu pa so nasilna dejanja po njegovih besedah povsem nesprejemljiva in škodijo stabilnosti na območju.
"Upam, da se bodo Albanci odločili za dialog, saj bodo v nasprotnem primeru izolirani, izgubili pa bodo tudi podporo mednarodne skupnosti," je dodal albanski premier.