V četrtek je potekel rok, ki ga je postavila makedonska vlada narodne enotnosti albanskim skrajnežem, da predajo orožje in okoli 1500 civilistom omogočijo, da zapustijo krizna območja. Kljub temu da albanski skrajneži niso upoštevali ultimata, makedonska vojska ni začela splošne ofenzive na albanske položaje okoli Kumanova.
Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Bruslju novi makedonski zunanji ministrici Ilinki Mitrevi zagotovil, da EU podpira stališče makedonske vlade, da se ta ne bo pogajala z albanskimi skrajneži. Skrajneži poskušajo z nasiljem doseči svoje politične cilje, tega pa v sedanji Evropi ne smemo sprejeti," je po pogovorih dejal Solana.
Mitreva, ki je vodenje makedonskega zunanjega ministrstva prevzela ob sestavi vlade narodne enotnosti v začetku tedna, se tokrat prvič mudi v Bruslju. Popoldne bo skupaj z obrambnim ministrom Vladom Buckovskim obiskala še sedež zveze Nato.
Kot najpomembnejše naloge nove makedonske vlade je Mitreva danes v Bruslju omenila ponovno vzpostavitev notranje varnosti, nadaljevanje političnega dialoga z vsemi narodi in premostitev gospodarske krize.
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson pa je v Tirani ob koncu dvodnevnega obiska v Albaniji tamkajšnje skrajneže pozval, naj ustavijo oboroženi boj. "Albanski skrajneži bodo tako dolgo diplomatsko in vojaško izolirani, dokler ne bodo doumeli, da njihova vstaja ne more biti in tudi ne bo uspešna. Svoje cilje morajo uresničevati s političnimi sredstvi," je še menil. Obenem je dejal, da bo Nato makedonski vladi nudil vojaško pomoč, da bi Makedonija lahko branila svojo celovitost, pri tem pa ni navedel, za kakšno pomoč naj bi šlo.
