Že šest ustavnih presoj zoper zakon, ki je v veljavi komaj 22 dni

Državni svet je s 34 glasovi za in nobenim proti podprl zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o davku na nepremičnine in predlog za začasno zadržanje zakona. To bo šesta zahteva za ustavno presojo letos uveljavljenega zakona o davku na nepremičnine.

Zahtevo za oceno ustavnosti je pripravila interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, državni svetnik Alojz Kovšca pa je omenil tri sklope, zaradi katerih je zakon o davku na nepremičnine po mnenju interesne skupine neustaven. Tako zakon po njihovem mnenju ne upošteva posebnosti razvoja lastništva nepremičnin v državi, izpostavljajo tudi temeljne značilnosti omejitve davčnega poseganja v lastninsko pravico in vidik avtonomije financiranja občin.

Kot je ocenil Kovšca, ki je spomnil, da je DS ves čas sprejemanja zakona opozarjal na nepravilnost izhodišč nepremičninskega davka, je to sistemski zakon, ki rešuje akutne fiskalne probleme, prinaša pa velike posledice. Načelo enakosti obdavčitve ni enako, zakon bistveno posega v obstoječa družbena razmerja, predvsem v lokalno samoupravo, je poudaril.

Nepremičnine so bile sicer že doslej obremenjene z nadomestilom za stavbno zemljišče, a je bila obremenitev po njegovem mnenju bistveno drugačna - ne po sistemu uravnilovke, ampak po subtilnem sistemu lokalnih interesov. "Lepota lokalne samouprave je, da bolj upošteva lokalne posebnosti, zato tudi lokalna samouprava obstaja. Gre za drugačno obremenitev in drugačen način izpostavljenosti," je še poudaril Kovšča.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je spomnila na stališče vlade za začasno zadržanje zakona, in sicer da bi v tem primeru nastale težje popravljive posledice kot v primeru nezadržanja, in nato ugotovitve, da je zakon v neskladju z ustavo. "Če pride do zadržanja zakona, se ustavijo vsi pripravljalni postopki s prvo odmero davka. Če se to zgodi, je ogrožena prva odmera davka in s tem tudi prihodki za lokalne skupnosti in državni proračun, pri čemer je problematika lokalnih skupnosti tukaj večja," je poudarila državna sekretarka, ki se sicer strinja s pobudo, da ustavno sodišče zadevo prednostno obravnava.

Zahtevo vložila tudi Skupnost občin

Skupnost občin Slovenije je danes na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o davku na nepremičnine. To je peta zahteva, ki se osredotoča na interese lokalne samouprave in avtonomijo lokalnih skupnosti.

V skupnosti občin menijo, da bo zakon posegel v avtonomijo lokalnih skupnosti, in sicer s tem, da jim bo odvzel del avtonomnega finančnega vira in tudi instrument prostorske politike.

Po ocenah skupnosti občin bodo prilivi občin zato, ker bodo tudi občine morale plačevati davek od nepremičnin v njihovi lasti, za okoli 40 milijonov evrov nižji, obseg nalog - npr. na področju izobraževanja, zdravstva, športa, komunale - pa ne bo nič manjši. Posledica bodo ali višji stroški za občane ali nižja kakovost opravljenih nalog, menijo.

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal član predsedstva Skupnosti občin Slovenije Darko Fras, pričakujejo, da bo ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje zakona in zakonodajalcu naložilo, naj odpravi neskladja z ustavo.

V skupnosti za razliko od ostalih doslej vloženih zahtev ne predlagajo razveljavitev celotnega zakona, ampak popravo v tistih delih, ki se nanašajo na delovanje lokalnih skupnosti. Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, ki je v okviru Inštituta za ustavno pravo sodeloval pri pripravi zahteve, meni, da so lahko glede na dosedanjo prakso ustavnega sodišča optimistični. Po njegovem mnenju je ena od odlik te zahteve, da ne ruši celotnega zakona, ampak omogoča različne možnosti ureditve tega področja, med drugim s prehodnim obdobjem.