Vabilo na zagrebški vrh sta sicer prejela predsednik države in zunanji minister, vendar se je vlada za udeležbo le slednjega - ne glede na to, kdo to bo - odločila, ker, kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal slovenski zunanji minister Lojze Peterle, "Slovenija v procesu priprav vrha ni uspela uveljaviti večjega interesa na tej konferenci, zlasti v zvezi z nasledstvom, ki bi mu bilo po slovenski oceni treba dati poseben poudarek".
Slovenija sicer podpira namen vrha, ki bo poudaril voljo EU po odpiranju odnosov z Albanijo, Makedonijo, BiH, Hrvaško in po novem z ZRJ za sklenitev sporazumov za stabilizacijo in pridružitev, je poudaril minister. Dodal je še, da se bo Slovenija na vrhu predstavila kot država, ki aktivno sodeluje pri procesih, ki normalizirajo in stabilizirajo JV Evropo, pri tem pa poudarila svojo srednjeevropsko in sredozemsko identiteto. Sklepno izjavo vrha bo država podprla.
Dan pred zagrebškim vrhom pa se bo Peterle v Sochauxu v Franciji udeležil Evropske konference, na kateri bo predstavil slovenska stališča do potekajoče prenove skupnih institucij EU. Ta stališča je vlada danes že sprejela in se v njih opredeljuje do vseh vprašanj v okviru omenjene reforme, pri kateri Slovenija kot kandidatka sicer ne more aktivno sodelovati. Gre predvsem za bodočo podobo Evropske komisije, porazdelitev glasov v ministrskem svetu, širitev glasovanja s kvalificirano večino na več področij ter uveljavitev mehanizma tesnejšega sodelovanja.