Sindikalisti do konca marca vladi še ponujajo možnost, da z njimi vzpostavi razumnejši dialog. Če pa vlada tudi tokrat ne bo pokazala pripravljenosti za resna pogajanja, bodo v svojem boju uporabili vsa legitimna sredstva. Zanikajo tudi podtikanja, da sindikat vodijo politični motivi.
Zaupniki in zaupnice Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) so na današnji javni seji v Cankarjevem domu v Ljubljani izglasovali resoluciji o socialnem sporazumevanju in o plačni politiki v javnem sektorju. Soglasno so sprejeli tudi predlog o organizaciji protestnega shoda pred parlamentom, ki ga bo glavni odbor sindikata organiziral, če pogajanja z vlado za spremembo kolektivne pogodbe do konca marca ne bodo zaključena. Zaupniki so poudarjali predvsem neupravičene razlike med plačami zaposlenih v vzgoji in izobra ževanju ter primerljivimi poklici v javnem sektorju, ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok pa je ponovila pripravljenost vlade za trajnejš o ureditev plačnih razmerij, zanikala pa je trditve nekaterih zaupnikov, da je bil šolski resor v preteklem desetletju zanemarjen.
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je v svojem govoru poudaril, da "vlada ne zna ali pa noče razumno urediti plačnega razmerja v javnem sektorju". Vlada, ki je že leta 1996 ugotovila, da bi parcialno reševanje plač posameznih skupin zaposlenih povzročilo nova nesorazmerja plač, je začela iz zakona izvzemati plače posameznih najvplivnejših skupin, državnih funkcionarjev, sodnikov in tožilcev. Vlade preteklih šestih let zato nosijo največji del odgovornosti za polom plačne politike v javnem sektorju, saj zaradi nepripravljenosti na enakopraven dialog s socialnimi partnerji niso uspele ponuditi razumne alternative deformiranemu plačnemu sistemu. Mladi zaradi nestimulativnih pogojev nimajo nobenih razlogov, da bi se odločali za poklic učitelja ali raziskovalca, negativna selekcija bo vplivala na padec kakovosti v izobraževanju, slabo bo izobraženo celotno prebivalstvo, slabi učitelji pa so najdražji, je težave šolstva in znanosti povzel Štrukelj.
Lucija Čok se je s predstavniki sindikata strinjala, da so sedanja plačna razmerja neprimerna, vendar pa meni, da so plače zaostajale tudi na nekaterih drugih področjih. Šolstvo v minulem desetletju sicer ni bilo zapostavljeno, meni Čokova, saj so bile dokončane številne investicije. Bistvena ovira pri pogajanjih s sindikati je tako imenovana varovalka, s katero želi SVIZ plač e v vzgoji in izobraževanju vezati na plače drugih poklicev v javnem sektorju. Dogovor bi s tem prejudiciral zakone, ki jih za ureditev plač v javnem sektorju pripravlja vlada. V zameno za varovalko vlada ponuja sindikatom sodelovanje pri pogajanjih o novi zakonodaji ter hiter sprejem zakonodaje, ki naj bi bila v veliki meri pripravljena že v drugi četrtini letošnjega leta, je na sindikalne zahteve odgovorila Čokova.
V resoluciji o socialnem sporazumevanju se sindikat zavzema za dosledno spoštovanje načel socialnega partnerstva in za ratifikacijo konvencij številka 151 in 154 Mednarodne organizacije dela v državnem zboru. V resoluciji tudi zahtevajo spoštljiv in partnerski odnos do zaposlenih in njihovih legitimnih predstavnikov, ki bo temeljil na demokratičnih ravnanjih ter načelu enakopravnosti. V resoluciji o plačni politiki v javnem sektorju SVIZ ugotavlja, da so "razmerja med plačami zaposlenih v javnem sektorju porušena do take mere, da povzročajo stalne socialne spore in že škodijo uravnoteženemu razvoju Slovenije". SVIZ bo vzpostavitev enotega plačnega sistema podprl, če jim bo pri pripravi sistema omogočeno enakopravno sodelovanje, če bo vseboval vse zaposlene v javnem sektorju, če bodo odpravljena dosedanja nesorazmerja in se bo ohranil institut kolektivnega dogovarjanja.
