Prav telekomunikacije skupaj s pošto in ostalo informacijsko tehnologijo bodo namreč glavno področje ministrstva za informacijsko družbo. Kot pravi Gantar, je informacijsko ministrstvo bilo ustanovljeno predvsem zato, da bo nekdo z izvršilno močjo skrbel tudi za to najhitreje se razvijajoče gospodarsko področje, za katerega ministrstvo za promet in zveze preprosto ni imelo časa. Prednostna naloga ministrstva, ki bo seveda lahko predlagalo zakone, skrbelo za pravno okolje in vodilo projekte, bo priprava in sprejetje zakona o telekomunikacijah. Ta bo določeval prestrukturiranje, ustanovitev agencije za telekomunikacije, regulativnega organa itn.
Vzporedno z urejanjem področja telekomunikacij bo ministrstvo sestavilo tudi neke vrste nacionalni program za informacijsko družbo, ki bo na podlagi analize obstoječega stanja informacijskega razvoja v Sloveniji določila smernice razvoja za naprej. Šele po teh nujnih uvodnih nalogah ministrstva se bodo lahko začeli izvajati konkretni projekti, meni Gantar, ki je leto 2002 omenil kot začetek izvajanja teh projektov.
Novo ministrstvo bo med drugim popravilo pogodbo med ministrstvi za šolstvo, znanost in kulturo ter Telekomom, "ki ni v skladu z duhom obstoječega zakona. Država mora kot dober gospodar računati, da lahko razpis prinese nižje cene in da ima Telekom Slovenije odlične možnosti, da bi bil konkurenčen v tekmi z Elesom in železnico. Ali pa tudi ne, ko bo moral po novem zakonu odstopati svoje vode in omrežje za prenos podatkov," je pojasnil Gantar. Z omenjeno pogodbo je namreč Telekom Slovenije brez upoštevanja ostalih ponudnikov vodov dobil pravico ponujanja vodov za potrebe šolstva.
V zakonu o telekomunikacijah bo določeno tudi delo Agencije za telekomunikacije, ki bo osrednji regulativni organ na obravnavanem področju. Direktorja agencije bo imenoval državni zbor, bil pa naj bi karseda politično neodvisen, zato ga minister za informacijsko družbo ne bo mogel zamenjati po lastni volji.
Med konkretnimi projekti, ki jih bo iz svojega proračuna financiralo informacijsko ministrstvo, bodo po Gantarjevih besedah pomoč pri odpiranju kiberkafejev, priključitvi vseh knjižnic v svetovni splet, pocenitev dostopa do interneta in e-vlada. Slednja pomeni tako elektronizacijo odločevalnega in administrativnega procesa priprave in obravnave zakonov kot nenehno zagotavljanje državnih servisov na internetu. Preko teh bodo državljani s kreditnimi karticami lahko zaprosili za podaljšanje prometnega dovoljenja, potnega lista, izpis iz rojstne ali matične knjige ter podobno.
