Nad Vinagom obupuje tudi prisilna upraviteljica

V rešitev mariborskega vinskega podjetja Vinaga, kot kaže, zdaj ne verjame več niti prisilna upraviteljica Brigita Kraljič. Kot je po sedmih mesecih vodenja postopka zapisala v zadnjem poročilu sodišču, bi bilo za uspešno izvedbo finančnega prestrukturiranja in za zagotovitev dobičkonosnosti potrebnega bistveno več truda lastnikov.

Kot ugotavlja Kraljičeva, skupni znesek neplačanih obveznosti do dobaviteljev iz meseca v mesec narašča, neplačanih je še vedno precej obveznosti, ki so zapadle v plačilo že avgusta lani. Družba je v januarju beležila vsega 10.188 evrov prihodkov, kar je več kot trikrat manj kot decembra in kar šestkrat manj kot novembra lani.

Prodaje na tujih trgih v tem času sploh ni bilo, kljub temu, da je uprava nedavno napovedala nova naročila tujih kupcev, slaba prodaja pa je povzročila več kot 17.000 evrov izgube in negativen denarni tok.

Uprava, za katero se še vedno ne ve natančno, kdo jo sploh vodi, ji je menda pojasnila, da so januarja opravili pogovore z vsemi velikimi kupci v Sloveniji, na tej osnovi pa pripravili nabor aktivnosti in ukrepov, ki bodo pomembno vplivali na izboljšanje prodaje v naslednjih mesecih. Kakšne aktivnosti na področju prodaje nameravajo izvesti v naslednjih mesecih, Kraljičevi ni znano, saj ji kljub zavezi še vedno niso predložil projekcije poslovanja.

Po vsega mesecu in pol je sodelovanje z Vinagom prekinila zunanja sodelavka Andreja Komel, od katere so si obetali pospešitev prodaje. Nekdanja direktorica ormoške kleti je v dogovoru z Markom Klemenčičem, ta naj bi Vinag vodil kar hkrati s prav tako obubožanim Pinusom, opravila nekaj konkretnih prodajnih aktivnosti, ki jih je tudi prisilna upraviteljica ocenila kot nujno potrebne za oživitev prodaje.

Kdo vodi podjetje, še vedno ni jasno

Po več kot petih mesecih od prošnje sodišču za soglasje k imenovanju Klemenčiča za novega predsednika uprave namreč še vedno ni jasno, kdo vodi podjetje. Nadzorni svet ni ustrezno oblikovan, partnerica lastnika družbe Lea Ivanjka Klementina Ihanec pa ima še vedno mandat predsednice uprave, čeprav je sama zagotovila, da naj bi konec januarja odšla iz podjetja.

Ne glede na vse navedeno pa Kraljičeva ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave ne more vložiti, saj ji veljavna zakonodaja to dovoljuje le v prvih treh mesecih po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave, ta rok pa se je iztekel že oktobra lani. Sodišče je sicer prejšnji teden objavilo poziv upnikom k glasovanju o predlagani prisilni poravnavi.

Kraljičeva se je v poročilu dotaknila medijskega poročanja o uničenju vinskih sodov v Vinagovi kleti, ki je bila leta 2006 vpisana v register kulturne dediščine. Od vodstva podjetja je zahtevala vrsto pojasnil in dokumentacije, na podlagi pridobljenega pa nepravilnosti od začetka postopka prisilne poravnave ni ugotovila. Informacije bo sicer še preverila na Zavodu za varstvo kulturne dediščine.