Med sopredsedovanjem bo Slovenija poseben poudarek namenila vračanju beguncev na domove, izobraževanju in usposabljanju lokalnih oblasti. Več kot milijon državljanov BiH ima še vedno status begunca. Predstavnica Helsinškega komiteja za človekove pravice v Republiki srbski Jasmina Ivošević je na konferenci na Bledu opozorila, da se v srbski entiteti v BiH pravica do vrnitve, ki jo jasno določa daytonski mirovni sporazum, uveljavlja zelo počasi in ob splošni obstrukciji lokalnih oblasti. Od podpisa daytonskega sporazuma je minilo več kot pet let, dejansko vračanje beguncev (Muslimanov, Hrvatov in Romov) pa se je začelo šele lani in še to po močnem pritisku mednarodne skupnosti in zakonu o premoženjskih razmerjih, ki ga je vsilil visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch. Poleg pravice do vrnitve pa so tem osebam kršene tudi osnovne človekove pravice - kot najpomembnejše pravica do doma, socialnega zavarovanja in pravica do dela. Begunci, ki se vrnejo na svoje domove, so izpostavljeni nenehni diskriminaciji. V šolstvu, zdravstvu, občinskih upravah še ni zaposlen niti en Musliman ali Rom. Nekaterim celo ne dovoljujejo, da bi imeli telefon, težave pa jim povzročajo tudi pri izdajanju osebnih dokumentov in listin o premoženju, je povedala Ivoševićeva.
Svetovalka za izobraževanje v uradu Wolfganga Petritscha Daria Duilović je sistem šolstva v BiH označila kot "izobraževalni apatrheid". Vse tri konstitutivne narode v BiH obravnavajo kot manjšine odvisno od tega, v katerem delu države in pod čigavo večinsko oblastjo živijo. V Republiki srbski morajo vsi otroci ne glede na nacionalno, versko, kulturno in jezikovno pripadnost slediti srbskemu učnemu programu. V Federaciji BiH so razmere le znatno boljše. V krajih, kamor se je vrnilo veliko beguncev, je omogočen učni program, ki je drugačen od splošno veljavnega večinskega. Vse do začetka letošnjega šolskega leta se je tovrsten pouk odvijal v ločenih muslimanskih in hrvaških šolah. Uradu visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH je v letošnjem šolskem letu uspelo spraviti muslimanske in hrvaške učence pod skupno šolsko streho. Otroci teh dveh etničnih skupnosti še naprej sledijo dvema različnima učnima programoma, predavajo jim različni učitelji, učenci pa ne sedijo v istih učilnicah. Mednarodna skupnost ni dovolila "etnično čistih" izmen in nadstropij, ker želi da bi se učenci, če nič drugega, vsaj med šolskimi odmori lahko srečevali in pogovarjali. Toda nihče v Federaciji BiH ne upošteva posebnih potreb otrok srbske narodnosti, je opozorila Duilovićeva.
Tudi v ZRJ je begunsko vprašanje zelo pereče. Če so morali pred vojaškim posredovanjem zveze NATO leta 1999 svoje domove množično zapuščati kosovski Albanci, pa so zdaj to Srbi in Romi. ZRJ poleg tega oskrbuje tudi srbske begunce iz Hrvaške. Pomočnica jugoslovanskega ministra za pravosodje Tamara Lukšić
