Mednarodni posrednik na pogajanjih Arthur Watts od Dunaja pričakuje nadaljnji napredek v dogovarjanjih o posameznih vsebinskih vprašanjih, med katerimi je v prvi vrsti omenil arhive in pokojnine. Poleg tega naslednice rešujejo vprašanja zasebne lastnine, pridobljenih pravic, državnega premoženja, rešiti morajo finančna vprašanja, kot so stanje deviznih rezerv, obveznosti do tujih bank in terjatve SFRJ, si razdeliti diplomatska-konzularna predstavništva nekdanje SFRJ po svetu in se uskladiti o datumu nasledstva, to je razpada nekdanje skupne države.
Čeprav so naslednice na zadnjem srečanju pred mesecem dni v Bruslju dosegle prvi dogovor v desetletnih pogajanjih - razdelile so baselsko zlato, delnice in devize v skupni vrednosti 477 milijonov dolarjev, pa pri drugih vprašanjih niso dosegle napredka. Osnovno vprašanje - datum razpada bivše države - je kljub optimizmu po ljubljanskem krogu pogajanj, še vedno odprto. ZRJ namreč ni sprejela predloga, po katerem naj bi za datum razpada veljal 30. junij 1991. Poleg tega se morajo naslednice dogovoriti še o delitvi 133-ih diplomatskih predstavništev, arhivov ter druge lastnine nekdanje države ter rešiti vprašanja pokojnin zaposlenih v vojski in nekdanjih zveznih ustanovah ter pridobljenih pravic zasebnikov in pravnih oseb, za katerimi se skrivajo predvsem pričakovanja po vrnitvi odvzetega premoženja. Kot kaže je pri delitvi premoženja ponovno sporen ključ delitve. ZRJ, Makedonija ter Bosna in Hercegovina so pred dunajskim krogom pogajanj napovedale, da bodo vztrajale pri za njih bolj ugodnem ključu Evropske centralne banke, medtem ko naj bi Slovenija in Hrvaška zagovarjali ključ Mednarodnega denarnega sklada, po katerem se je delilo baselsko premoženje pa tudi dolgovi nekdanje države. Po besedah Mejaka prav zaradi prevzetega deleža dolgov Slovenija vsaj pri finančnih vprašanjih ne more in ne bo pristala na drugačno delitev.
