Najboljša država za življenje in delo je Avstralija. In Slovenija?

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je izdala novo lestvico indeksa kakovosti življenja. In najboljšia država za življenje in delo je, sodeč po raziskavi, Avstralija. Na vrh se je ta država zavihtela že tretje leto zapored.

In Slovenija?

OECD sicer ne sestavlja lestvice držav glede na to, v kateri je kakovost življenja najboljša. Kot poudarja, namreč vsak človek kakovost življenja ocenjuje po lastnih kriterijih. Kljub temu na svoji spletni strani ponudi možnost rangiranja in tako se izkaže, da se je Slovenija uvrstila na 19. mesto.

Pred nami so poleg Avstralije med drugimi še skandinavske države, Kanada, Švica, ZDA, Avstrija, Nemčija in Francija. So se pa za nami med drugim uvrstile Španija, Japonska, Češka, Italija, Madžarska, Rusija.

Slovenci smo na splošno manj zadovoljni

Kot izhaja iz poročila, smo Slovenci manj zadovoljni s svojim življenjem od povprečja v državah članicah OECD. Ko so Slovence vprašali, kako so na splošno zadovoljni s svojim življenjem, so ti na lestvici od 0 do 10 v povprečju izbrali oceno 6,1, medtem ko je povprečna ocena članic OECD 6,6.

Da ima v dnevu več pozitivnih kot negativnih izkušenj oziroma občutkov, ob tem navaja 72 odstotkov Slovencev. Številka je tudi pri tem nižja od povprečja v organizaciji, kjer pozitivne izkušnje prevladajo nad negativnimi pri 80 odstotkih prebivalstva, razkrivajo podatki OECD.

Občutne razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi

Slovenija se sicer v številnih podkazalcih odreže ugodno in je blizu povprečju ali pa nad njim na več področjih, na svoji spletni strani piše OECD. A to ne velja za prihodke. V Sloveniji je povprečni prilagojeni razpoložljivi dohodek 19.119 dolarjev na leto, kar je pod povprečjem OECD (23.047 dolarjev na leto).
Ob tem obstajajo občutne razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi – 20 odstotkov tistih, ki zaslužijo največ, po prihodkih (32.600 dolarjev letno) trikrat presega 20 odstotkov tistih, ki zaslužijo najmanj (9018 dolarjev letno).

Bolje se Slovenija odreže na področju zaposlitev, kjer ima plačano službo 64 odstotkov ljudi, starih od 15 do 64 let, medtem ko je povprečje OECD pri 66 odstotkih. Plačano delo ima 68 odstotkov Slovencev in 61 odstotkov Slovenk. Slovenci ob tem v povprečju delamo 1662 ur letno, medtem ko je povprečje OECD 1776 ur.

Ugodnejši so podatki na področju izobrazbe

Na področju učinkovitosti šolskega sistema so se slovenski študenti v preverjanju bralnega razumevanja, matematike in znanosti odrezali za malenkost bolje od kolegov iz drugih držav OECD. V povprečju so dosegli 499 točk, medtem ko je bilo povprečje za OECD 497 točk. Dekleta so sicer fante v Sloveniji presegla za kar 22 točk, medtem ko je povprečje v OECD razlika devet točk.

Za zdravstvo namenjamo manj od povprečja OECD

Ko pride do zdravja, je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji skoraj 80 let, kar je v skladu s povprečjem OECD. Za ženske je 83, za moške pa 77 let.

Izdatki za zdravstvo v Sloveniji predstavljajo devet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je pod povprečjem OECD (9,5 odstotka BDP). V Sloveniji so leta 2010 povprečni izdatki za zdravstvo na osebo znašali 2428 dolarjev, v OECD pa 3268 dolarjev. Na vprašanje, kakšno je na splošno njihovo zdravje, je 60 odstotkov Slovencev odgovorilo, da dobro, medtem ko je rezultat za OECD 69 odstotkov.

Slovenci verjamemo, da imamo človeka, na katerega se lahko obrnemo v težkih časih

V Sloveniji imamo močan občutek za skupnost, a le zmerno stopnjo državljanske zavesti. 92 odstotkov Slovencev verjame, da poznajo osebo, na katero se lahko obrnejo v hudih časih, kar je nad povprečjem OECD (90 odstotkov).

A je ta občutek precej odvisen od socialnega statusa. Osebo, na katero se lahko obrnejo, ima namreč pri nas okoli 86 odstotkov ljudi, ki so zaključili osnovno izobraževanje, ter 95 odstotkov ljudi, ki so bili vključeni v izobraževanje na terciarni stopnji.

Volilna udeležba je v Sloveniji v povprečju nižja od povprečja v državah OECD. Organizacija ugotavlja, da je bila udeležba na zadnjih volitvah, za katere imajo zabeležen podatek, 66-odstotna in tako precej pod povprečjem OECD (72-odstotna).