gospodarstvu in javnem sektorju. Še ta teden jih bodo predstavili sindikatom in delodajalcem. Minister Vlado Dimovski zagotavlja, da je vlada svoj predlog dobro pretehtala. Zaveda pa se, da lahko prehitre odločitve povzročijo nova nezadovoljstva med socialnimi partnerji.
Na ministrstvu so že pripravili izhodišča za primerljiv model usklajevanja, po katerem bi plače usklajevali predvsem v skladu s pričakovano inflacijo in predvideno rastjo produktivnosti. "Zniževanje plač ne pride v poštev," je opozoril minister Dimovski in dodal, da bi bila edina primerna politika v smislu uravnoteženosti plač različne stopnje prilagajanja.
Dohodkovna politika je zastavljena tako, da rast realnih plač zaostaja za rastjo produktivnosti. Takšno izhodišče velja tako za sektor gospodarstva kot tudi za javni sektor. Ministrstvo oziroma vlada želi za prihodnje sprejeti takšen model usklajevanj, po katerem bi se usklajevanje vršilo glede na pričakovano inflacijo in pričakovano rast produktivnosti. Pri usklajevanju plač v gospodarstvu imajo končno besedo delodajalci v podjetjih, medtem ko v javnem sektorju vlada nastopa kot delodajalec. Izhodišča za usklajevanje plač v gospodarskem sektorju so torej zastavljena na podlagi indikativnega, v javnem sektorju pa na podlagi planskega modela.
Novi zakon s področja delovno-pravne zakonodaje že nekaj let čaka na drugo branje v državnem zboru, cilj ministrstva za delo pa je, da bi zakon o delovnih razmerjih začel veljati s 1. januarjem 2002. Vzporedno s tem naj bi sprejeli tudi zakon o kolektivnih pogodbah (ta naj bi dopolnjeval zakon o delovnih razmerjih), ki bo prav tako predmet pogajanj s sindikati in delodajalci, pa tudi novelo zakona o soupravljanju delavcev. Kot četrti zakonski projekt pa je minister Dimovski omenil zakon o soudeležbi delavcev pri dobičku.
Sicer pa si minister želi, da bi bilo delovanje ministrstva javnosti odprto, kar namerava do vzpostavitve t.i. e-vlade omogočiti tudi z neke vrste "briefingi" oziroma rednim obveščanjem novinarjev.
