"Sklenitev diplomatskih odnosov z ZRJ in odprtje veleposlaništva v Beogradu nam bo omogočalo, da bomo lahko začeli uresničevati naše politične, gospodarske in konzularne interese v tej državi, seveda pa bomo še naprej vodili aktivno politiko do celotnega območja JV Evrope," je v prednovoletnem pogovoru napovedal minister Rupel. Politični dialog med državama se je že začel, z odprtjem veleposlaništva, kar se po Ruplovih besedah zgodilo v kratkem, se bodo stiki še poglobili, lažje pa bo tudi sodelovanje na gospodarskem področju.
Nova slovenska vlada je za koordinatorja za vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ imenovala Mirana Mejaka, ki je do nastopa prejšnje prehodne vlade to nalogo že opravljal. Mejak je ob imenovanju izrazil prepričanje, da so se s spremembami v ZRJ odprle možnosti za hitrejše reševanje nasledstvenega vprašanja. Poudaril je, da bi si lahko države, nastale na ozemlju nekdanje SFRJ, razdelile arhive, ostalo premoženje v nepremičninah pa bi lahko reševali kasneje. Pri tem bi lahko po njegovih besedah izvzeli zlato v Baslu, kar je predlagala tudi Banka za mednarodne poravnave (BIS), kjer zlato hranijo.
Pa se je že pri vprašanju delitve 46 ton baselskega zlata, ki naj bi bilo najlažje rešljivo, zapletlo. Guvernerji vseh petih centralnih bank so se o tem vprašanju najprej pogovarjali v Sarajevu, nato pa še v Beogradu, a niso dosegli dogovora, ker sta BiH, predvsem pa Makedonija, zavrnili že sprejeti delitveni ključ Mednarodnega denarnega sklada. Za dogovore o baselskem zlatu ni preostalo veliko časa, saj so guvernerji vseh petih centralnih bank konec decembra dobili pismo generalnega direktorja BIS, ki jim do konca marca daje čas, da potrdijo delitvena razmerja, po tem roku pa države naslednice ne bodo mogle več črpati kreditnih aranžmajev. Guverner Narodne Banke Jugoslavije Mlađan Dinkić, ki je zadnji teden v decembru obiskal Ljubljano, je po srečanju s slovenskim kolegom Francetom Arharjem dejal, da imata Slovenija in ZRJ zdaj podobne poglede na sukcesijo, Makedonija pa namesto pet odstotkov, ki jih ji je po ključu o razdelitvi sredstev nekdanje SFRJ določil IMF, zahteva kar 20 odstotkov sredstev.
