Globalno segrevanje bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo našemu planetu, saj pušča posledice na vsaki rastlini, živali in  vsakem ekosistemu. Posledice globalnega segrevanja so višanje morske gladine, spremembe v količinah in vrstah padavin, širjenje puščav, taljenje ledu in ledenikov ter vse pogostejše naravne katastrofe.

V zadnjih desetletjih se spremembe na zemeljskem površju dogajajo izjemno hitro. Ledeniki se talijo in lomijo, reke spreminjajo svoje tokove in velikost, jezera presihajo, urbana okolja se nebrzdano širijo, gozdovi se krčijo ... Nekatere spremembe so vidne šele po nekaj desetletjih, spet druge se zgodijo zgolj v enem letu. 

Posledično bi vse te spremembe lahko pripeljale do izumrtja živalskih in rastlinskih vrst, številni kraji bi lahko postali neprimerni za življenje ljudi in za kmetijstvo.

Vse spremembe niso posledica globalnega segrevanja – ki ga je povzročil človek z industrijsko revolucijo, temveč tudi našega aktivnega poseganja v okolje. In gre za začaran krog – zaradi vse večjih posegov v okolje človek še pospešuje podnebne spremembe. Nasini posnetki so dovolj zgovorni.

Dviganje morske gladine

Skupina znanstvenikov ameriške Univerze Rutgers je zbrala podatke z več kot 20 lokacij po svetu in ugotovila, da se je gladina morja v zadnjih 2800 letih neprimerljivo hitro dvigala.

Gladina morja na globalnem nivoju se je dvignila za okoli 14 centimetrov v 20. stoletju v primerjavi s prejšnjim stoletjem. Morje pa se od takrat samo še hitreje dviguje: od leta 1993 se je tako dvignilo za kar 30 centimetrov. Če ne bi bilo globalnega segrevanja, bi bile številke vsaj prepolovljene ali pa bi se gladina celo spustila, so prepričani znanstveniki. O tem, kako so znanstveniki prišli do teh ugotovitev, smo pisali že pred časom.

Raziskovalci pa so izračunali, da bi se, če bi se ozračje segrelo za dve stopinji, ledena skorja na Grenlandiji povsem odtalila, s tem pa bi se za pet do šet metrov dvignila morska gladina. Takšen dvig morske gladine bi potopil veliko število otokov in nižje ležečih predelov. Če pa bi ledena skorja zahodne Antarktike povsem izginila, bi se gladina morja dvignila za kar 10,5 metra. Med najbolj ogroženimi predeli so vzhodna obala Amerike, vključno s kar tretjino Floride, večina Nizozemske in Belgije, močno naseljena tropska območja, pa tudi nekatere svetovne metropole – Tokio, New York, Mumbaj, Šangaj in Daka.

Izjemno hitro taljenje ledenikov na Grenlandiji

Spomladi in na začetku poletja se ledeni plašč na Grenlandiji začne taliti, tako da se na površini oblikujejo potoki in jezera. Leta 2016 pa se je taljenje ledu začelo izjemno zgodaj, kar je le še pospešilo taljenje ledene skorje. Do aprila se je stalilo 12 odstotkov skorje; v normalnih razmerah se do junija stali le okoli 10 odstotkov. Okoljevarstveniki so v skrbeh, Nasa pa skuša ugotoviti, kako hitro se led tali. Taljenje ledene skorje namreč precej prispeva k naraščanju gladine morja.

Starejši, debelejši sloj ledu na Arktičnem oceanu se krči

Območje z debelejšim ledom na Arktičnem oceanu se je zmanjšalo z 1,86 milijona kvadratnih kilometrov, kolikor je merilo septembra 1984, na okoli 110 tisoč kvadratnih kilometrov septembra 2016. Na sliki je starejši in debelejši led obarvan z belo, medtem ko je "najmlajši" led obarvan modro-sivo.

Nasini raziskovalci so ugotovili, da se tudi led na Antarktiki tali hitreje kot kdajkoli prej. Vzrok naj bi bila toplejša voda, ki kroži pod ledeno skorjo. 

Ledenikom v delu ameriškega gorovja Rocky grozi izginotje

Nacionalnem ledeniškem parku v ameriški zvezni državi Montana grozi popolno izginotje do leta 2030. Konec 19. stoletja je bilo na območju okoli 150 ledenikov, leta 1968 so jih našteli samo 83, danes pa jih je le še 25. Na satelitskih posnetkih je osrednji del nacionalnega parka.

Urbanistični razvoj v New Delhiju, Indija

Med letoma 1991 in 2016 se je število prebivalcev v indijski prestolnici in njenih predmestjih povečalo z 9,4 milijona na 25 milijonov. Posledično se je povečalo urbano okolje, naravno okolje pa izginja.

Izginjanje gozdov v Nigru

Gozd Baban Rafi je eno najpomembnejših gozdnatih območij v Nigru, zahodnoafriški državi, ki pretežno leži na južnem delu Sahare. Nasini posnetki kažejo, kako je pokrajina v zadnjih 30 letih izgubila pomemben del zelenih površin, kar je posledica kmetijstva in naraščanja prebivalstva. Število ljudi, ki živijo na tem območju, se je namreč v zadnjih 40 letih povečalo za kar štirikrat.

Usihanje Velikega slanega jezera

Območje Velikega slanega jezera v ameriški zvezni državi Utah se je v zadnjih 25 letih dramatično spremenilo. Leta 1985 je bilo jezero zapolnjeno zaradi številnih pritokov, taljenja snega in močnih padavin. Posnetek iz leta 2010 pa kaže, da se je jezero zaradi večletne suše precej skrčilo. Polotok, ki ga na prvem posnetku obkroža voda, je na drugem posnetku 'združen' s kopnom.

Gradnja največje hidroelektrarne na svetu močno spremenila življenje na območju

Največja hidroelektrarna na svetu z Jezom treh sotesk na kitajski reki Jangce je bila končana leta 2012. Jez sicer regulira rečno strugo in omogoča vodo za namakanje. Toda zaradi gradnje hidroelektrarne so morali preseliti okoli 1,2 milijona ljudi, poleg tega pa naj bi med letoma 2003 in 2009 gradnja povzročila okoli 3400 potresov in številne zemeljske plazove. Sprememba rečnega toka naj bi povzročila nabiranje mulja in vplivala na zmanjšanje biotske raznovrstnosti, ogrožena naj bi bila tudi številna arheološka najdišča v bližini.

Namesto kmetijskih zemljišč rudniški kopi

V porečju reke Powder v ameriški zvezni državi Wyoming sta kar dva velika rudniška kompleksa. Skupaj sta leta 2014 proizvedla za kar 22 odstotkov vsega premoga v ZDA. Na satelitskih posnetkih pa je razvidno, kako se je površje iz pretežno kmetijskih zemljišč spremenilo v površinske rudniške kope. Po nekaterih ocenah naj bi ti rudniki vsebovali le še za 20 let premoga.

Vpliv globalnega segrevanja in podnebnih sprememb na rastline in živali

O vplivih poseganja v okolje, segrevanja ozračja in podnebnih sprememb na rastline in živali bi lahko razpredali na dolgo in široko. Nekatere vrste so bolj "trdožive" in se za zdaj še vedno dobro prilagajajo na spremembe, na drugi strani pa so številne že izumrle ali pa so tik pred tem. Zagotovo pa predvsem zaradi spreminjanja in izginjanja naravnega okolja to vse bolj občuti večina živali in rastlin. 

Denimo, segrevanje ozračja vpliva na številne sezonske procese rastlin in živali. Tako ponekod – vse pogosteje tudi pri nas – opažajo (pre)zgodnje brstenje dreves in (pre)zgodnjo ozelenitev vegetacije. Spreminja se tudi ciklus izleganja jajc pri nekaterih živalih, prav tako selitveni vzorci ptic, rib in drugih živali.

Izumiranje koralnih grebenov

Industrijska revolucija je povzročila, da se je koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju izjemno močno povečala. Večino tega so absorbirali oceani – po nekaterih ocenah so od leta 1800 absorbirali okoli polovico vsega CO2, ki je nastal s človeško dejavnostjo. Posledično so postali oceani in morja bolj kisli, kar pa je pogubno za koralne grebene in številne lupinarje.

Koralne grebene ogrožajo tudi vse višje temperature oceanov. Veliki koralni greben, ki je dvakrat starejši od človeštva, bi v dvajsetih letih lahko popolnoma izumrl, se bojijo raziskovalci. Lani smo namreč poročali o najhujšem beljenju koral v vsej zgodovini opravljanja meritev,

Ponekod opažajo tudi zmanjšanje alg in planktona, ki sta glavni vir hrane za številne morske živali.  

Populacija modrega hrasta je zaradi suše v Kaliforniji in temperaturnih sprememb zadnja leta močno upadla. Znanstveniki opozarjajo, da se bo zaradi segrevanja ozračja do leta 2100 zmanjšala za dobrih 40 odstotkov.

Številne živali izgubljajo svoje naravno okolje – ali ker si ga prilašča človek ali zaradi globalnega segrevanja. Če se bodo črnoglede napovedi uresničile in bo zemeljsko površje postajalo vse bolj sušno, bodo med drugim izginile številne dvoživke, ki so odvisne od vodnega okolja.

Živali, ki so postale simbol globalnega segrevanja

Polarni medvedi so postali simbol globalnega segrevanja, saj se je pri njih najprej pokazalo, kako pogubno je za ohranitev vrste izginjanje naravnega okolja. Medvedi so namreč odvisni od ledene skorje na morju, saj jih med drugim uporabljajo za lovljenje hrane. Zadnja študija kaže, da se bo število polarnih medvedov v naslednjih 35 oziroma 41 letih zmanjšalo za tretjino. 

Med najbolj ogroženimi živalmi so tudi orangutani. Ogroženi so med drugim zaradi številnih virusov in bakterij, ki po navadi uspevajo v toplejših razmerah, pa tudi zaradi krčenja in preganjanja iz njihovega naravnega okolja. Orangutane  pridelovalci palminega olja v Indoneziji vidijo kot škodljivce, ki uničujejo njihov pridelek, zato jih neusmiljeno iztrebljajo.

Več o usodi orangutanov bomo pisali v naših prihodnjih člankih, dotaknili pa se bomo tudi drugih posameznih vplivov človeka na okolje. Pomembno je namreč, da se zavedamo, da smo za velik del težav našega planeta odgovorni prav ljudje. S spremembo naših navad in večjo ozaveščenostjo pa morda lahko vsaj malce upočasnimo, če ne celo ustavimo postopno izginjanje biotske raznolikosti. Prav ta namreč tudi omogoča kakovostno življenje za ljudi.