Igralec lahko na katerem koli mestu na igrišču smatra, da je njegova žogica neigralna, razen ko leži v vodni oviri. Igralec je edini razsodnik ali je njegova žogica neigralna ali ne.
Če igralec meni, da je njegova žogica neigralna, ima na voljo tri možnosti, vse s kaznijo enega udarca:
da igra žogico čim bližje mestu, od koder je nazadnje igral originalno žogico (1 na skici),
da dropa žogico znotraj dolžine dveh palic od točke, kjer je ležala žogica, ne bližje luknji (2)
ali da dropa zadaj za točko, kjer je žogica ležala, v liniji od luknje, poljubno daleč (3)
Če leži neigralna žogica v bunkerju, mora igralec, če se odloči za možnost 2 ali 3, dropati žogico v bunker.
Ko se odločamo ali poskusiti rešiti neigralno žogico z čudežnim udarcem ali jo razglasiti za neigralno, moramo biti v primeru, če smo globoko v grmovju ali v gozdu, še posebaj razsodni. Če smo pri ponesrečenem udarcu premaknili žogico le za nekaj centimertov, smo izgubili možnost igranja z ugodne lege zadnjega udarca zunaj težav (mesto 1), saj se nam to mesto sedaj nahaja le teh nekaj centimetrov stran od žogice, torej je to sedaj mesto zadnjega udarca (1).
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.