Severnoatlantski svet in politični odbor zveze NATO bosta na zahtevo Italije 9. januarja v Bruslju razpravljala o vprašanjih, povezanih z uporabo streliva z osiromašenim uranom na Balkanu. Italijanski ministrski predsednik Giuliano Amato je za časopis Repubblica izjavil, da je alarm o t.i. "balkanskem sindromu" več kot opravičen, še posebej zato, ker je Italija šele pred kratkim izvedela, da so na Balkanu uporabljali omenjeno strelivo. Danes bo italijanske enote na Kosovu obiskal zunanji minister Sergio Matarella, ki naj bi jim zagotovil, da ni nevarnosti. Taka zagotovila so vendarle dvomljiva, saj prihajajo v trenutku, ko Italija od organizacije NATO zahteva dodatne raziskave.
Amatovo priznanje o "balkanskem sindromu" že ima politične posledice. Komunistična stranka, ki je podpirala levosredinsko vlado v letih 1996-98, je že pozvalo, da italijanske enote takoj umaknejo z območij nekdanje Jugoslavije. Vseh šest Italijanov je umrlo za posledicami levkemije. Zadnji je bil štiriindvajsetletni vojak iz Sicilije, ki je dvakrat služil v Bosni, ne pa tudi na Kosovu. Zdravniki trdijo, da ni dovolj dokazov, ki bi povezali razloge za bolezen s strelivom z osiromašenim uranom, ki ga uporabljajo za prebijanje oklepa, italijanski mediji pa trdijo, da je število obolelih preveliko, da bi bilo naključje. Na Balkanu je v devetdesetih letih služilo okoli 60.000 italijanskih vojakov in 15.000 civilistov. Po podatkih medijev je v vojaških operacijah NATO uporabil okoli 31.500 izstrelkov z uranom.
