Medtem so se spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi skrajneži začeli tudi v bližini Kumanova, v okolici vasi Slupčane, Orizare, Lipkovo in Matejče. Kot poroča jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, so skrajneži davi napadli tudi nadzorno točko makedonske policije pri vasi Nikuštak med vasjo Aračinovo in kriznim območjem pri Kumanovu.
Makedonska vojska je kljub pozivom generalnega sekretarja Nata Georgea Robertsona, naj prekine sovražnosti proti albanskim skrajnežem, v noči na soboto nadaljevala napade na vas Aračinovo. Pehotne enote makedonske vojske so ponovno zavzele tretjino vasi Aračinovo, ki velja za oporišče albanskih upornikov. Tiskovni predstavnik makedonske vojske Blagoja Markovski je pojasnil, da vojska ne pričakuje, da bo Aračinovo popolnoma zavzela še danes. Kot poročajo mediji, je v vasi, iz katere so albanski skrajneži grozili z napadom na makedonsko prestolnico, prišlo od spopadov, po poročanju makedonske tiskovne agencije MIA pa je makedonska vojska prvič uporabila tudi bojno letalo SU-25. Kot je poudaril Markovski, letalo uporabljajo za opazovanje območja in ne za vojaške akcije.
Po poročanju makedonske policije A1 je bilo v današnjem raketnem napadu albanskih skrajnežev v kraju Rašče, kakih 10 kilometrov zahodno od Skopja, ranjenih pet makedonskih policistov, ki so jih prepeljali v bolnišnico. Po navedbah policijskih virov naj bi skrajneži z avtomatskim orožjem streljali tudi na vlak v bližini Raduše, pri čemer pa ni bilo ranjenih.
Medtem je visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana v Skopju začel pogovore z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim, premierom Ljubčem Georgievskim in voditeljem Socialdemokratske zveze Brankom Crvenkovskim. Predvideni so še pogovori z voditelji albanskih strank. Od Solane se v Skopju pričakuje, da bo pritisnil na albansko stran, naj se ponovno vrne na pogajanja. Stranke obeh strani si prizadevajo doseči sporazum, ki naj bi ga v ponedeljek predložili zunanjim ministrom EU v Luxembourgu. Visoki predstavnik EU je ob prihodu v makedonsko prestolnico dejal, da morajo sprte strani predvsem ustaviti spopade in nadaljevati politični dialog. Javier Solana se je ločeno sestal tudi s predsednikoma obeh albanskih strank. "Mislim, da je prekinitev spopadov realistična možnost. Če so vsi dobre volje, potem je to realna prioriteta," je po pogovorih dejal Solana. Makedonska stran se je strinjala s predlogom visokega predstavnika EU za varnostno in zunanjo politikop, da v Skopju s ponedeljkom ustanovijo stalno pisarno Evropske unije, ki bo nudila strokovno pomoč pri pogovorih o usodi države.
Generalni sekretar zveze Nata George Robertson je Makedonijo v petek pozval, naj prekine sovražnosti proti albanskim skrajnežem in pri tem obnovitev spopadov označil kot "popolno norost". Po mnenju Robertsona, ki je spregovoril na simpoziju zavezništva v ameriškem Norfolku, v tem trenutku vojaška rešitev krize v Makedoniji ni možna, pretirana ofenziva makedonske vojske pa bo le še poglobila razkol v državi.
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v telefonskem pogovoru s Trajkovskim pozval Makedonijo k vzdržanosti v bojih proti albanskim skrajnežem. ZDA so obenem pozvale sprte strani v Makedoniji, naj se osredotočijo na politično rešitev krize. Trajkovski je pojasnil, da so makedonske sile napadle Aračinovo, da bi zaščitile Skopje, medtem ko naj bi se makedonska vojska na drugih bojiščih zgolj branila pred albanskimi skrajneži. Makedonski predsednik je še napovedal, da bo Aračino osvobojeno.
Ruski padalci, ki so nameščeni na Balkanu, so pripravljeni vstopiti v Makedonijo in sodelovati pri razorožitvi tamkajšnjih albanskih skrajnežev, če bi bil izdan takšen ukaz, je zagotovil danes poveljnik ruskih padalskih enot, general Georgij Špak. Obenem je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da odkrito dvomi v prostovoljno razorožitev pripadnikov Osvobodilne narodne vojske (ONV), kar sicer pričakuje zveza NATO.
Medtem je na severu Makedonije umrl makedonski policist, ki so ga davi nedaleč od Aračinova ranili albanski skrajneži. To je 29. žrtev bojev med albanskimi skrajneži in makedonskimi varnostnimi silami od začetka spopadov. Samo danes je več kot 3 tisoč Albancev pobegnilo na Kosovo, od začetka konflikta v februarju pa je kosovsko-makedonsko mejo prestopilo okoli 50 tisoč ljudi, poroča kosovski Rdeči križ.