Predvsem zaradi poletne suše je bila letošnja gobarska sezona do pred tremi tedni, razen na Gorenjskem in na zahodu države, najslabša v zadnjih stotih letih, pravi predsednik Mikološke zveze Slovenije Amadeo Dolenc. Včasih so gobarji lahko celo poletje našli gobe, zadnja tri leta pa lahko poleti samo kakšen teden nabirajo gobe, potem pa jih ni, je dodal.
Letos gob ni veliko ne le količinsko, raste jih tudi manj vrst, pravi Dolenc. "Zdajle bi moralo rasti od 200 do 300 vrst, ko pa grem skozi gozd, najdem štiri vrste," je povedal gobar, ki se v gozd odpravlja dnevno. Ocenjuje, da bi prihajajoči teden lahko bilo po gozdovih več gob, glede na 50-letno prakso pa prisega tudi na bližajočo se polno luno, ob kateri po njegovih izkušnjah gobe bolj rastejo.
Gobarji po Sloveniji imajo sicer letos po njegovih podatkih različne izkušnje z nabiranjem gob, saj je ponekod gob več, drugje pa jih sploh ni.
Je gob res največ na Štajerskem?
Slovenija je zelo bogata z gobami. Trenutno je v seznam gliv v Sloveniji uvrščenih okoli 3400 vrst, od tega je zavarovanih okoli 40 vrst, ki jih torej ni dovoljeno nabirati. Gobarji ocenjujejo, da je najbogatejša z gobami Štajerska, vendar pa se pri tem mnenja krešejo. "Vsako območje je znano po nekaterih gobah. Po dežju kar povsod kaj raste," stanje slikovito opisuje Dolenc.
Tudi priljubljenost posameznih vrst gob se po Sloveniji lokalno zelo razlikuje. Na splošno velja, da med najbolj priljubljene in najbolj poznane spadajo jurčki, lisičke in dežnikarice.
Trenutno ocen o tem, koliko gob letno zraste v Sloveniji oz. kolikšen je potencial rasti ter koliko se jih pobere, ni. Pripravljajo pa na Gozdarskem inštitutu Slovenije model, ki naj bi podal ocene potenciala rasti za 28 tržno zanimivih vrst gob. Projekt je pri inštitutu naročilo kmetijsko ministrstvo, saj želi prevetriti uredbo o varstvu samoniklih gliv, na podlagi katere pravilnik zdaj med drugim določa, da lahko posameznik nabere dva kilograma gob na dan.
Kot je dejal Dušan Jurc z Gozdarskega inštituta Slovenije, so namreč dolgoletne raziskave od začetka 90. let, ko je bila uveljavljena prva tovrstna uredba, med drugim pokazale, da nabiranje gob ne škodi toliko rastiščem gob, kot so menili prej.
Poročilo o dvoletnem projektu, pri katerem Gozdarski inštitut Slovenije sodeluje še z enim inštitutom in Mikološko zvezo Slovenije, bo znano konec septembra, zdajšnji grobi podatki pa po Jurčevih besedah kažejo, da je potencial zelo velik.
Ohranili bi omejitve količinskega nabiranja gob
V prihodnje so tako možne kakšne spremembe ustreznega pravilnika, Jurc pa pravi, da bodo verjetno vseeno predlagali ohranitev omejitve količinskega nabiranja gob, tudi za to, ker to velja tudi v Avstriji in Italiji in bi sprostitev omejitve pri nas lahko privabila preveč gobarjev iz sosednjih držav. Jurc omenja tudi možnost uvedbe različnih dovolilnic.
Gobarska bera gre večinoma v domačo porabo in v prodajo gostinskim lokalom. Dolenc ob tem ocenjuje, da veliko nečlanov gobarskih društev gobe na črno prodaja gostincem. Vendar uradna številka ni znana, kar je po njegovih besedah tudi posledica dejstva, da je inšpektorjev, ki bi to pregledovali, zelo malo. Prav tako po njegovem mnenju primanjkuje inšpektorjev, ki bi preverjali dogajanje na terenu. Gob sicer ni dovoljeno nabirati v zavarovanih območjih in tam, kjer posamezni lastnik gozda to posebej določi.
KOMENTARJI (108)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.