Nekaj dejstev o konoplji

Do leta 1883 so po vsem svetu več kot tričetrtine papirja izdelovali iz konoplje. V elizabetinskem času so kmetovalce kaznovali z globo, če niso gojili konoplje. 80% angleške lesne pulpe uvažajo ter s tem uničujejo gozdove in ekosisteme Canade in Skandinavije. Drevesa potrebujejo približno 20 let rasti, konoplja le 4 mesece. Konoplja ne potrebuje pesticidov, ker je neužitna za insekte. Konoplja ne potrebuje herbicidov, ker raste prehitro da bi tekmovala s katerim koli plevelom.

Konopljino blago odbija do 95% UV žarkov. Konoplja ima 3krat večjo raztezno moč kot bombaž. Konopljin papir ne potrebuje beljenja s klorom. Konopljin papir je močnejši, bolj fin in obstojnejši od lesnega papirja (mislim da drži okoli 1500 let, lesni le 80). Konopljin papir uporabljajo za bankovce in arhive. Najstarejša tkana vlakna so iz konoplje. Pred več tisočimi leti pr.n.št. do 1883 n.št. je konoplja predstavljala svetovni agrikulturni pridelek in najpomembnejšo industrijo (vlakna, blago, papir, v medicini, kot primarni vir proteinov za ljudi in živali).

Vojna med Ameriko in Veliko Britanijo leta 1812 je bila v glavnem zaradi dostopa do ruske konoplje. Napoleonov glavni razlog za tragičen napad na Rusijo leta 1812 je bila prav tako povezana z oskrbo ruske konoplje. Konoplja uporabi sončno svetlobo bolj učinkovito kot katera koli druga rastlina na našem planetu. Konoplja lahko dejansko raste v katerem koli podnebju in zemlji in je odlična za izboljšanje izrabljene zemlje. Konopljino olje so omenili že v svetem pismu. Etimologi iz Jeruzalema (Hebrew University) so potrdili da se "kineboisin" ali "kannabosm" navezuje na konopljo, ki so jo uporabljali kot sveto mazilo (Exodus 30:23). Za konopljino olje velja, da gori bolj svetlo od katerega koli svetilnega olja in so ga uporabljali že od abrahamovih dni. Sithi (scythians) so ga uporabljali za očiščevanje in umivanje, ker je bila po tem njihova koža "sijoča in čista".

Naše gozdove, koliko jih je še ostalo, sekajo 3krat hitreje kot lahko rastejo. Pri Fordu so naredili avtomobil iz plastičnega ogrodja, 70% celuloznih vlaken iz konoplje. Takšna plastika se zoperstavi udarcem 10krat bolje kot jeklo, brez udrtin. Teža takšnega avtomobila je bila 2/3 običajnega avtomobila. Henry Ford je bil prisiljen uporabiti nafto zaradi prohibicije konoplje. Semena konoplje ne vsebujejo trypsina (zaviralne snovi) kot npr. sojino mleko.

Čistila

Zakaj uporabljamo čistila na bazi nafte? Ali so resnično boljša kot naravna čistila? Ali so cenovno ugodnejša? V večini primerov je odgovor negativen. Vsa čistila temeljijo na površinsko aktivnih snoveh ali »surfactant-ih« (ang.). Veliko sintetičnih površinsko aktivnih snovi je narejeno iz nafte ali drugih kemikalij. Naravno površinsko aktivne snovi iz rastlinskih olj, lahko opravljajo isto nalogo enako dobro ali celo bolje kot površinsko aktivne snovi iz kemikalij. Nekateri proizvajalci kemično površinsko aktivnih snovi morajo plačevati za odpadne onesnažene vode, da zadovoljijo okoljevarstvene zahteve. Zakaj torej preprosto ne uporabimo naravna razgradljiva čistila?

Evropska testiranja so pokazala, da naravno površinsko aktivne snovi oz. naravno čistilo, ki temelji na konopljinem olju, čisti ravno tako učinkovito ali celo bolje kot druga čistila, narejena iz naravnih olj (npr. kokosova, sojina). Konopljina čistila lahko uporabljamo za vsa čiščenja: od čiščenja stekel in pohištva do čiščenja motorjev na letalih. Konopljino olje je konkurenčno tudi v industriji, kjer uporabljajo laneno olje.

Konopljino olje povzroča naravno sušenje, zato se uporablja za barve, loščila, tesnilna sredstva ipd., ki povzročijo da je les naravno odporen na vodo. Do leta 1937 so bile vse kvalitetne barve narejene na osnovi konopljinega olja.

Gradbeni materiali

Iz konoplje lahko naredimo avtomobile. Podjetja v ZDA in Evropi delajo vratne opaže in armaturne plošče s stiskanjem konopljinih vlaken (z dodatkom smole ali plastike). Ford, Mercedes Benz in drugi so nadomestili drage materiale in nevarna steklena vlakna s konopljo.

Iz konoplje lahko naredimo tudi hišo. Danes jo uporabljajo za proizvodnjo zasmole, cementa, desk, polaganje poda, izolacije, opažne plošče, vmesne plošče, omete, vezan les, masivne ojačitve in strešne kritine. Okrepljen material je odporen na izkoreninjenje, glodalce, insekte in ogenj. Je več krat lažji od cementa in zagotavlja tako toplotno kot zvočno izolacijo. Masivne cevi, okrepljene s konopljo, nas stanejo manj kot 1/3 cene tradicionalne polypropylenske cevi (material podoben plastiki); so bolj upogljive in odporne na razpoke. Iverne plošče iz konoplje so 2 krat močnejše in 3 krat bolj elastične kot tiste iz lesa. Zaradi superiorne moči in upogljivosti, so odporne na razpoke, lomljivost in so zatorej odlične za področja, kjer so pogosti orkani, tornadi in potresi.

Tekstil in vlakna

Nekoč se je konoplja najpogosteje uporabljala na področju tekstilnega vlakna; kot tudi danes. Vlakna predelajo v niti za vrvi, sukance ipd., lahko jih stkejo v trpežno blago, oblačila, platna; ker imajo zelo močno obstojnost, pa so primerna tudi za torbe, pasove, denarnice, zapestnice in pasove. Konopljino vlakno je veliko močnejše kot bombaž; potencialno lahko zamenja vsa ostala vlakna, še posebej ker ne potrebuje kemikalij za predelavo in ima pozitivni vpliv na okolje (iz nje lahko izdelujemo tudi: brisače, zavese, prevleke za blazine, blazine, tkanine za pohištva, embalažo, predpasnike, obleke, tapetništvo, dekoracije itd.). Konopljina vlakna so veliko močnejša kot platno (lan) in bombaž; so tudi vodoodporna in jih zlahka ne obrabite! V moderni družbi veliko perspektivnih podjetij uporablja proizvode iz takih vlaken.

Papir

Veliko stoletij so uporabljali papir iz konoplje, namesto iz lesa. Danes pomembni razlogi govorijo v prid konoplji, kot npr. da iz enega ara konoplje proizvedemo toliko papirja, kot bi ga iz 4,1 ara dreves. Proizvodnja potrebuje le 10 do 20% kemikalij. Ne smemo pozabiti, da potrošnja papirja vztrajno narašča in zatorej moramo paziti na dragocena drevesa. Iz konoplje proizvedemo papir boljše kvalitete kot iz lesa. Do leta 1883 je bilo 75 – 90 % papirja iz konoplje. Njena vlakna se lahko pretrgajo le če so namočena, ko se posušijo pa se vrnejo v prvotno stanje moči. Papir ima več stoletno obstojnost, brez da se poslabša! Moderna tehnologija nam omogoča, da izdelujemo papir iz konopljinega stebla (podobno kot papir iz dreves), kar pomeni manj kemikalij in manj nevarnosti za okolje, kot nam tudi da večjo količino papirja (na aro). Uporaba konoplje za izdelavo papirja pomeni posredno več dreves za naše otroke.