Nekdanjim nadzornikom rubijo premoženje

Boris Bradač je danes v pokoju, v Luki Koper je bil zaposlen 40 let. Bil je žerjavist, pozneje voznik železniških vozil. Leta 2008 je bil tudi član nadzornega sveta, kot predstavnik zaposlenih. Samo štirikrat je bil na seji.

"Mi smo prišli v bistvu z namenom zrušiti upravo, ki je delala škodo. Celo v upravi so nas prosili, sindikat, pridite, če ne bo Luka propadla." Takrat je bil predsednik uprave Robert Časar. Ta se je sicer pozneje zaradi spornih poslov znašel v več kazenskih zadevah, obsojen je bil tudi na zaporno kazen.

Leta 2008 so dobili nadzorniki na mizo pogodbo za nakup 10-odstotnega deleža slovaškega logističnega holdinga TTI, vrednost posla je bila 25,8 milijona evrov. Poleg tega, da nadzorujejo poslovanje družbe in delo uprave, imenujejo in razrešujejo člane uprave oziroma poslovodstva, je namreč ena od nalog nadzornikov tudi, da odločajo o poslih, za katere mora uprava pridobiti njihovo soglasje.

Kot pravi Bradač, je bila pogodba tik pred podpisom, nadzorniki pa da so bili pod velikim časovnim pritiskom. "Smo se posvetovali z referentko, ki je bila v stikih z nami, je pokazala mnenje revizijske hiše, mnenje naših služb, finančne in pravne," razlaga Bradač, ki se zato kot nadzornik ne čuti odgovornega za sporni posel. "Če bi mi zakasnili, so nam rekli, bi naredili Luki Koper škodo."

Da je bil delež v omenjeni družbi preplačan, je ugotovila poznejša uprava. Luka Koper je zato proti nekdanji upravi in osmim članom nadzornega sveta, med katerimi je tudi Bradač, septembra 2010 vložila odškodninsko tožbo in zahtevala solidarno plačilo 19.630.000 evrov odškodnine z zamudnimi obrestmi od oktobra 2008 dalje. Nekdanjim članom nadzornega sveta je očitala, da ob podaji soglasja za sklenitev posla niso ravnali v dobro družbe oziroma da niso ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, zaradi česar je družbi nastala škoda.

Okrožno sodišče v Kopru je ob prvem sojenju s sodbo v letu 2019 tožbeni zahtevek Luke Koper v celoti zavrnilo, tako odločitev je potrdilo Višje sodišče v Kopru leta 2020. Luka Koper je zato vložila dovoljeno revizijo na Vrhovno sodišče, ki je leta 2021 obe prejšnji sodbi razveljavilo, zadevo pa vrnilo na koprsko okrožno sodišče.

Sodba koprskega sodišča, izdana leta 2022, pa pomeni preobrat. Tokrat je namreč sodišče odločilo v prid Luki Koper, in sicer, da morajo nekdanji nadzorniki solidarno plačati 16.387.100 evrov z zamudnimi obrestmi. Višina zahtevane odškodnine oziroma glavnica je sicer nekaj nižja, kot jo je zahtevala Luka Koper. To odločitev je leta 2023 potrdilo koprsko višje sodišče. 

Bradač pojasnjuje, da po mnenju sodišča niso odgovorni zato, ker bi kaj vzeli, ampak ker so bili premalo skrbni pri odločitvi glede posla s slovaško družbo. Kar ni res, trdi. "Če pa je potem šel denar kam drugam, namesto v investicijo, je to stvar policije, ne mene." 

Primer kljub temu, da traja že skoraj 15 let, še vedno ni končan. Že drugič bo o njem odločalo Vrhovno sodišče, na katerega so tokrat vložili dovoljeno revizijo nekdanji nadzorniki. Od tega je približno eno leto, Vrhovno sodišče pa odločitve še ni sprejelo.

S tem, ko je koprsko višje sodišče predlani potrdilo sodbo, s katero je bilo nekdanjim nadzornikom naloženo plačilo 16,3 milijona evrov z zamudnimi obrestmi, je bil postopek pravnomočno končan. Kot pravi odvetnik Marko Globevnik, ki zastopa tri nekdanje nadzornike, je odškodnina, ki jo morajo plačati, zaradi obresti danes narasla že na 40.882.439 evrov.

Moj prijatelj je stalno na bolniški, ker ima psihične težave. Tudi jaz sem imel infarkt, opisuje Bradač stisko, v kateri so se znašli nekdanji nadzorniki zaradi odločitve sodišča in rubljenja premoženja.

Medtem ko je šla nekdanja nadzornica Olga Franca v osebni stečaj, trem nekdanjim nadzornikom, ki jih zastopa odvetnik Globevnik, mesečno rubijo del plače oziroma v primeru Bradača del pokojnine. Zarubljene so bile tudi premičnine in eno stanovanje, vendar pa po informaciji Globevnika še nič od tega ni bilo prodanega. 

Na vprašanje, koliko so že dobili od prisojene odškodnine, v Luki Koper odgovarjajo, da so do zdaj prejeli le manjši del odškodnine, podrobnih zneskov pa da niso dolžni razkrivati. 

Ni pa še niti evra plačala nekdanja uprava z Robertom Časarjem na čelu, ki je predlagala in sprejela odločitev o spornem poslu. Zoper nekdanjo upravo sta na sodišču še vedno odprta kazenski in odškodninski postopek.

Nadzorniki, ki sprejemajo tvegane odločitve, so lahko sicer zavarovani, a ne v primeru nezakonitih ravnanj, malomarnosti in sprejemanja odločitev brez dolžne skrbnosti. Kljub zavarovanju ostajajo odgovorni z vsem svojim premoženjem, v odškodninskih tožbah pa morajo dokazovati skrbnost svojih ravnanj.

Po besedah izvršne direktorice Združenja nadzornikov Slovenije Irene Prijović je primer Luke Koper za člane nadzornih svetov precedenčni primer. Kot pravi, je bilo na sodiščih kar nekaj takih primerov, vendar so bili nadzorniki oproščeni. Kot enega takih primerov navaja nekdanje nadzornike Merkurja, in sicer v času, ko ga je vodil Bine Kordež.

Nadzorni svet praktično nima nobenih pooblastil, tudi pri informiranju je odvisen od tega, kaj mu uprava v bistvu da vedeti, odgovarja pa z vsem svojim premoženjem za odločitve, ki konec koncev sploh niso njegove, kritično razmišlja o odgovornosti nadzornikov zdajšnji predsednik nadzornega sveta v Luki Koper Mirko Bandelj.

Kritičen je tudi do izvršb in sodb v primeru nekdanjih nadzornikov. Po njegovem so nekatere sodbe napačne, upa, da bo to popravilo Vrhovno sodišče. "Ustvarjajo se novi stroški, po drugi strani pa je treba pogledati plat človeka, bivšega nadzornika ali kogarkoli, ki se znajde v taki situaciji. Dejansko mu tak poseg države, sodišča, nove uprave uniči življenje."

Ob tem Bandelj izpostavlja tudi pomanjkljivosti. "Nekdo pade v to funkcijo, če tako rečem, tudi čez noč. Tudi če si jo je želel, nanjo ni pripravljen, ne pozna ozadij, ne pozna poslovanja družbe, izjemno skromne informacije ima, zanaša se na odločitve in predloge uprave."

Prof. dr. Marko Jaklič je profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nadzornik v družbi Domel. V preteklosti je bil član nadzornega sveta v več državnih družbah. V tistem času je bil deležen tudi groženj, zakaj in za kakšne grožnje je šlo, ne želi govoriti. Je pa kot nadzornik pred leti stopil na prste nekdanji upravi Elana. Nekdanji predsednik uprave Robert Ferko je bil zaradi zlorabe položaja, potem ko ga je Jaklič kot nadzornik v Elanu prijavil, leta 2014 obsojen na enoletno zaporno kazen. Odslužil jo je z družbeno koristnim delom. Sporno je bilo nakazilo približno 78.000 evrov prek kadrovske agencije A. S. O. Jaklič je zaradi tega kar nekaj časa hodil na sodišče kot priča.

V takratnem nadzornem svetu Elana je bil edini, ki se je odločil za prijavo. "Sem bil večkrat opozorjen, da bom s tem dejansko negativno vplival na ugled podjetja, ampak tega nisem mogel zamolčati, sicer bi bil soudeležen," se spominja danes Jaklič.

Vodenje zreškega Uniorja je lani prevzel novi predsednik uprave Robert Vuga. Ta dvomi v rezultate prejšnjih uprav. Pred njegovim prihodom je Unior posloval z dobičkom, lani z rekordno izgubo 41,2 milijona evrov. "Realno gledano, Unior v preteklih letih ni posloval dobičkonosno, ker če bi tiste stvari, ki so bile odpisane v letu 2024, bile odpisane prej, potem bi bil rezultat že prej negativen," je pred časom izjavil Vuga za rubriko 24ur Dejstva.

Franc Dover je bil dvakrat imenovan za nadzornika Uniorja, nazadnje je bil tam kot predsednik nadzornega sveta od konca leta 2021 do sredine leta 2023. "Nadzornik lahko vpraša karkoli in uprava mu mora odgovoriti na vprašanja," pravi Dover o delu nadzornika. Po njegovih besedah so upravi Uniorja postavljali vprašanja, nanje pa dobili zadovoljive odgovore. In če bi se izkazalo, da so sumi zdajšnje uprave glede preteklega poslovanja upravičeni? Bi se čutil odgovornega? "Če bi bilo to dokazano in ti sumi podkrepljeni s kakšno revizijo, s kakšnim nasprotnim dejstvom, potem zagotovo," odgovarja Dover, hkrati pa zagotavlja, da so v času njegovega mandata delali strokovno. "Smo skrbno preverjali, še posebno skozi aktivnosti, in vsi sklepi so bili soglasni sprejeti, imeli smo notranjo revizijo, ki je to tudi preverjala."

Predsednik uprave Robert Vuga danes ne želi govoriti o nadaljnjih potezah uprave na podlagi sumov glede preteklega poslovanja, naj bi se pa po naših informacijah odločili za forenzično preiskavo najmanj dveh poslov, in sicer v Nemčiji in ZDA.