Podjetjem v industriji in trgovini pa tudi uvoznikom bi moralo postati jasno, da niso odgovorni samo za svoje proizvode, temveč tudi za embalažo, ki jo pošljejo na trg. Po besedah Eckhardta Willinga z nemškega zveznega urada za okolje je odgovornost v prvi vrsti pri proizvajalcih in trgovcih. Tega se je moralo naučiti tudi nemško gospodarstvo. Za to je potrebovalo veliko časa, vendar je prav to izkoristilo za svojo promocijo v konkurenčnem boju z drugimi podjetji.
Kot kaže pa se tega v slovenskih podjetjih ne zavedajo dovolj, saj menda še vedno niso dovolj dobro seznanjeni s tem, kaj jih čaka. "Vsekakor se moramo izogniti večjemu številu škatlic, biti zadovoljni samo z eno, pa zobno pasto ne v škatli, ampak brez recimo. Reševat pa moramo problem z ozaveščanjem industrije in potrošnikov za sortiranje in potem nadaljnjo uporabo v različne namene," ugotavlja Marjana Peterman iz Združenja za odpadno embalažo.
Vzeti si moramo čas, jih obveščati, osveščati, šolati, vzgajati. Treba je začeti z otroki, treba je nadaljevati z mladino in potem šele pri odraslih. Šele na ta način bomo prišli do tega, da bomo vsi ločeno zbirali, tako kot bi bilo potrebno. Čez noče tega zagotovo ne moremo doseči.
Po izkušnjah iz tujine bo vse skupaj trajalo najmanj petnajst let, saj so se na ministrstvu za okolje v zadnjih letih bolj ukvarjali z načrti kako bi odpadke sežigali v sežigalnicah, manj pa s tem kako bi jih zbirali in ponovno uporabljali v industriji.
