Neurje, ki je zajelo New York, je bilo najhujše po januarju leta 1996, ko so v Centralnem parku namerili pol metra debelo snežno odejo. Razen New Yorka jo je slabo odnesel še New Jersey, kjer so ponekod namerili do pol metra snega. Washington je neurje obšlo, v Philadelphiji pa je zapadlo precej manj snega, kot so ga pričakovali. Zasnežilo je tudi v Bostonu, kjer se ubadajo s podobnimi težavami kot v New Yorku.

Na jugu ZDA je bilo v soboto brez elektrike tako še vedno okrog 200.000 ljudi, potem ko so nepričakovana pobožična snežna neurja zajela Arkansas, Teksas in Oklahomo, ki so zahtevala tudi 44 smrtnih žrtev.

Ameriški predsednik Bill Clinton je zato sprostil 300 milijonov dolarjev proračunskih sredstev za nujno pomoč revnejšim družinam in posameznikom, ki trpijo zaradi hude zime in rastočih cen ogrevanja. "Leto 2000 se izteka v času velikega napredka, blaginje in miru za vso Ameriko. Medtem ko smo lahko hvaležni za marsikaj, pa lepo vreme ni ena od teh stvari," je v tedenskem nagovoru Američanom dejal Clinton. November in december sta bila po podatkih meteorologov med najhladnejšimi v zgodovini ZDA, pri čemer so snežna neurja na jugu in v osrednjem delu ZDA, kakor tudi na severovzhodu, prizadela na tisoče ljudi.

Največji del 300 milijonskega paketa pomoči bo razdeljen v New Yorku, Pennsylvaniji, Illinoisu in Michiganu. Omenjena vsota je le zadnji del od skupaj 856 milijonov dolarjev, kolikor so jih od septembra dalje namenili za pomoč revnejšim pri ogrevanju domov. Najhujša energetska kriza je doletela Kalifornijo, kjer je bil sistem oskrbovanja z električno energijo obremenjen zaradi vročega poletja, takoj nato pa spet zaradi hitre in mrzle zime. Clinton je med drugim ukazal vsem upraviteljem vladnih ustanov po ZDA, da se pridružijo zgledu Kalifornije in skušajo zmanjšati porabo energije.