Alojzij Šuštar, ki se je leta 1977 v Slovenijo iz Švice, je bil v nadškofa posvečen leta 1980. Z mirnostjo in odprtostjo za dialog je uspešno mehčal takratno oblast. "Skušal sem iskreno narediti, kar je bilo nemogoče. Moje načelo je bilo, da ne zaostrujem položaja, ampak se pogovarjam. In če nam ne preostane drugega, če zaidemo v slepo ulico, se moramo nanovo poskušati pogovoriti. Hvala bogu so nekatere stvari uspele, česar sem zelo vesel," razlaga svoj pristop dr. Šuštar.
"Imel je nek diplomatski takt. To je del njegove narave, seveda pa tudi posledica tega, da prihaja iz Švice, kjer je celotno javno življenje zelo podvrženo načinu dogovarjanja. V zasebnih stikih, pa tudi do svojih podrejenih je znal biti tudi avtoritaren," pravi o voditeljskem stilu dr. Šuštarja publicist Peter Kovačič Peršin. Pri vzpostavljanju svoje politike in udejanjanju monolitnosti znotraj cerkve je bil, kot trdijo poznavalci, neomajen. Glede denarja pa je bil premehkega srca. Vse kar je imel, je razdal drugim. Franci Petrič, nekdanji tajnik Alojzija Šuštarja, meni, da je bil včasih celo zelo radodaren. "Ni gledal koliko da, ampak je daroval, če je videl, da človek potrebuje. Posebej so to znali izrabiti klošarji, ki so takrat zahajali na škofijo, in - ker včasih ni bilo nikogar, da bi to preprečil –